Zapuščina brez dedičev je urejena z dednim pravom. Gre za skupek zakonov, ki urejajo pravno podlago in podajajo pravila za prenos premoženja s pokojnika na dediče.
Odkrijte kakšna je zakonska opredelitev davka na oporoko in kako se davek na oporoko izračuna? Podrobnosti tukaj
Digitalna oporoka pa je postala precej priljubljena, saj gre za enako vrsto dokumenta, le da je ta zapisan in hranjen v digitalni obliki.
Mednarodna oporoka je veljavna, če je sestavljena v pisni obliki, pri čemer ni nujno, da je napisana lastnoročno.
Alografska oporoka ali z drugo besedo pisna oporoka pred pričami je ena izmed zakonsko predpisanih oblik, ki jo med drugimi predvideva Zakon o dedovanju.
Dedovanje zakonskih ali zunajzakonskih otrok je postopek, pri katerem se premoženje pokojnika prenese na njegove dediče.
Oporoka v tujem jeziku je pravno veljavna, če je sestavljena v skladu z zakonodajo države, kjer se bo uporabila.
Dedovanje denarja je zapuščinski postopek, pri katerem se premoženje zapustnika prenese na njegove dediče.
Dedovanje premoženja v tujini predstavlja prenos premoženja in obveznosti zapustnika na njegove dediče. Pogosto se zgodi, da zapustnik poseduje določeno premoženje v tujini.
Izročitev dediščine, znana tudi kot dedovanje, je pravni postopek, s katerim se premoženje preminule osebe prenese na dediče. Ta proces ureja številna pravila in postopke, ki jih določajo različni zakoni in pravni sistemi
Ženitna pogodba, znana tudi kot predporočna pogodba, je pravni dokument, ki ga skleneta bodoča zakonca pred sklenitvijo zakonske zveze.
Mrliški list pokojnika je uradni dokument, ki potrjuje smrt osebe in vključuje ključne podatke o pokojniku. V Sloveniji in mnogih drugih državah je izdajanje mrliškega lista regulirano z zakonom, izda pa ga pristojni matični urad.
Sodna taksa pri dedovanju je znesek, ki ga je treba plačati za izvedbo sodnega postopka in je določen v Zakonu o sodnih taksah. Višina sodne takse je odvisna od vrednosti zapuščine, ki se deduje.
Dediščina je koncept, ki igra ključno vlogo v vseh družbah, saj omogoča prenos lastnine, pravic in obveznosti z ene generacije na drugo.
Dedovanje nepremičnine je postopek, s katerim se lastništvo nepremičnine prenese na dediče po smrti lastnika. V Sloveniji je dedovanje urejeno z Zakonom o dedovanju (ZD), ki določa pravila in postopke za dedovanje premoženja, vključno z nepremičninami.
Dedovanje podjetja oz. dedovanje poslovnega deleža v družinskem podjetja je proces, ki zahteva usklajevanje pravnih, finančnih in družinskih interesov.
Dedovanje skupnega premoženja zakoncev se običajno uredi v primeru smrti enega od zakoncev. Dedovanje skupnega premoženja zakoncev – kako poteka in kaj pomeni?
Dediščinska tožba je pravno sredstvo, ki se uporablja za reševanje sporov in vprašanj v zvezi z dedovanjem premoženja po smrti osebe.
Dediščinski postopek je pravna in sodna procedura, ki ureja prenos premoženja, dolgov in pravic pokojne osebe na njene dediče ali zakonite naslednike.
"Kje shranim oporoko" je pogosto vprašanja, ki si ga zastavi veliko ljudi, ko sestavijo lastno oporoko.
"Kdo deduje, če ni potomcev" urejajo Zakoniti dedni redi, ki zagotavljajo pravno urejen način razdelitve premoženja po smrti osebe.
Sklep o dedovanju je uradni dokument, ki ga izda sodišče ali notar in potrjuje, kako se bo premoženje po smrti osebe razdelilo med dediče.
Oporoka med zakoncema je pravni dokument, v katerem zakonca izražata svoje želje glede razdelitve premoženja.
Izročilna pogodba med zakoncema mora vključiti tudi potomce izročitelja. Izročitelj premoženja z izročilno pogodbo ne more izročiti le zakoncu.
Dedni dogovor spada pod pogodbe civilnega prava in zato zanj veljajo pravila pogodbenega prava. Dedni dogovor pomeni, da dediči na zapuščinski obravnavi skupaj in sporazumno predložijo načrt ali sporazum o delitvi premoženja zapustnika.
Stečaj zapuščine omogoča upnikom, da se poplačajo iz zapuščine dolžnika. Po smrti katerekoli fizične osebe je možno izvesti postopek stečaja zapuščine.
Dedni red se začne s prvim dednim redom. Poznamo prvi dedni red, drugi dedni red in tretji dedni red, ki je tudi zadnji dedni red. S tretjim dednim redom se zakonito dedovanje zaključi.
Oporoka brez prič je v praksi najpogostejša oblika oporoke. Pogoj za njeno veljavnost je, da je napisana lastnoročno in da je podpisana.
Z vprašanjem »Ali je doma napisana oporoka veljavna?« se običajno v prvi vrsti sooči oporočitelj, ki želi poskrbeti, da bo njegova volja uslišana, v drugi vrsti pa dediči, ki se po smrti svojca soočijo z doma napisano oporoko
Odpoved dedovanju ali odpoved dediščini je zakonsko določena pravica in možnost posameznika, ki predstavlja izjavo volje in v praksi pomeni, da se zakoniti ali oporočni dedič odpove svoji dediščini po smrti zapustnika, ne glede na razlog odpovedi.
