Dediščinska tožba je pravno sredstvo, ki se uporablja za reševanje sporov in vprašanj v zvezi z dedovanjem premoženja po smrti osebe.
Dediščinski postopek je pravna in sodna procedura, ki ureja prenos premoženja, dolgov in pravic pokojne osebe na njene dediče ali zakonite naslednike.
"Kje shranim oporoko" je pogosto vprašanja, ki si ga zastavi veliko ljudi, ko sestavijo lastno oporoko.
"Kdo deduje, če ni potomcev" urejajo Zakoniti dedni redi, ki zagotavljajo pravno urejen način razdelitve premoženja po smrti osebe.
Sklep o dedovanju je uradni dokument, ki ga izda sodišče ali notar in potrjuje, kako se bo premoženje po smrti osebe razdelilo med dediče.
Oporoka med zakoncema je pravni dokument, v katerem zakonca izražata svoje želje glede razdelitve premoženja.
Izročilna pogodba med zakoncema mora vključiti tudi potomce izročitelja. Izročitelj premoženja z izročilno pogodbo ne more izročiti le zakoncu.
Dedni dogovor spada pod pogodbe civilnega prava in zato zanj veljajo pravila pogodbenega prava. Dedni dogovor pomeni, da dediči na zapuščinski obravnavi skupaj in sporazumno predložijo načrt ali sporazum o delitvi premoženja zapustnika.
Stečaj zapuščine omogoča upnikom, da se poplačajo iz zapuščine dolžnika. Po smrti katerekoli fizične osebe je možno izvesti postopek stečaja zapuščine.
Dedni red se začne s prvim dednim redom. Poznamo prvi dedni red, drugi dedni red in tretji dedni red, ki je tudi zadnji dedni red. S tretjim dednim redom se zakonito dedovanje zaključi.
Oporoka brez prič je v praksi najpogostejša oblika oporoke. Pogoj za njeno veljavnost je, da je napisana lastnoročno in da je podpisana.
Z vprašanjem »Ali je doma napisana oporoka veljavna?« se običajno v prvi vrsti sooči oporočitelj, ki želi poskrbeti, da bo njegova volja uslišana, v drugi vrsti pa dediči, ki se po smrti svojca soočijo z doma napisano oporoko
Odpoved dedovanju ali odpoved dediščini je zakonsko določena pravica in možnost posameznika, ki predstavlja izjavo volje in v praksi pomeni, da se zakoniti ali oporočni dedič odpove svoji dediščini po smrti zapustnika, ne glede na razlog odpovedi.
Dedovanje dolgov običajno zajema dedovanje kredita ali dedovanje posojil. Odpoved dedovanju omogoča razbremenitev dedovanja dolgov.
Razdedinjenje nujnega dediča. Poznamo popolno in delno razdedinjenje. Z obema vrstama dedič izgubi dedne pravice, vendar v različnem obsegu. Razdedinjenje mora zapustnik navesti v oporoki
Davek na dediščino oziroma davek na dedovanje je davek, ki ga mora dedič plačati od svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je podedoval premičnino ali nepremičnino. Davek
Dedovanje premoženja in delitev premoženja po dedovanju ureja Zakon o dedovanju, ki dediče razvršča glede na njihov dedni red. Če želite, da dedovanje premoženja in plačilo davka na dedovanje premoženja poteka brez zapletov in čim hitreje, nemudoma poiščite pomoč...
Kakšne dednopravne posledice ima tovrstna razdelitev premoženja med dediče? Razdelitev premoženja med dediče s pomočjo izročilne pogodbe mora zadostiti dvema pogojema, in sicer: - pogodba mora sklenjena v obliki notarskega zapisa, - pri razdelitvi premoženja morajo sodelovati vsi dediči in se...
Posebnost darilne pogodbe za primer smrti je, da se ta sklene v času življenja darovalca, v veljavo pa stopi po njegovi smrti.
Zakon o dedovanju vam bo v veliko pomoč, tudi če niste pravnik ali odvetnik. Dedovanje po zakonu poteka na podlagi dednih redov. Tudi oporoka je v dednem zakonu.
Zapuščinska razprava oz. zapuščinski postopek – kako poteka vaša zapuščinska obravnava ali zapuščina
Kaj je zapuščinski postopek in zapuščina? Zapuščinski postopek je postopek, pri katerem sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, kaj sestavlja zapuščino dedovanja oziroma kaj vse je predmet dedovanja, ter kako se deli premoženje med dediči, volilojemniki in drugimi osebami....
Določitev vrednosti premoženja za namen delitve je postopek, ki se izvaja v različnih situacijah, kot so razveze, dedovanje ali druge zadeve.
Razdelitev skupnega premoženja po smrti zakonca se lahko razlikuje glede na zakonodajo države, morebitne oporoke ali druge dokumente, ki jih je pokojni zakonec zapustil, in posebne okoliščine, ki so morda prisotne.
Dedovanje zakonca predstavlja pomemben pravni vidik lastninskega prenosa premoženja ob smrti enega od zakoncev. Gre za situacijo, ko eden od zakoncev premine, drugi zakonec pa deduje premoženje pokojnika.
Dedni postopek je pravni proces, ki se začne po smrti posameznika (zapustnika) in s katerim se ureja prenos njegovega premoženja na dediče ali zakonite naslednike. Postopek dedovanja – ključni koraki
Razdelitev dediščine med več dedičev se običajno izvaja v skladu s pravili dedovanja, ki jih določa zakonodaja v dotični državi.
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju se nanaša na dogovor, s katerim se potencialni dediči odpovedujejo svojim dednim pravicam, tj. pravici do dedovanja po preminuli osebi.
V Sloveniji se roki za izplačilo dediščine urejajo v skladu z dednim pravom. Ključna določba glede tega je zapisana v Obligacijskem zakoniku (OZ), ki določa roke za izročitev premoženja dedičem.
Odstop oziroma odkup dednega deleža v korist drugega dediča je pravna situacija, v kateri eden od dedičev odstopi svoj delež dediščine drugemu dediču ali tretji osebi.
Dedni spor se ukvarja z razdelitvijo premoženja in lastnine pokojne osebe med njene dediče.
