Delitev premoženja nastane, ko pride do ločitve. Ločitveni postopek je običajno stresen za oba zakonca oziroma partnerja.
DELITEV PREMOŽENJA OB LOČITVI
Delitev premoženja pri ločitvi je povsem ločen postopek od ločitve, vsekakor pa sta oba tako ali drugače povezana.
Kateri zakoni urejajo delitev premoženja ob ločitvi, kadar pride do nje zaradi ločitve ali razveze zakonske zveze?
Delitev premoženja ob ločitvi ali razvezi zakonske zveze urejata Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Obligacijski zakonik. Slednji se uporablja predvsem, kadar pride do izplačila enega zakonca do drugega. V tem primeru se običajno preveri, kako je z zastaralnimi roki glede terjatev, saj lahko obveznost izplačila zakonca zastara. En zakonec ima izplačilo deleža skupnega premoženja namreč pravico zahtevati le določen čas. Gre za izpolnitev obveznosti dolžnika do upnika, ki jih ima do dolžnika terjatev, rok pa je načeloma pet let, v kolikor ni z zakonom za posamezen primer določeno drugače.
Več o tem, kdaj in kako pride pri delitvi premoženja do izplačila zakonca do drugega zakonca, smo opisali v enem od spodnjih odstavkov. V članku smo tudi pojasnili, kdaj se uporablja Družinski zakonik, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja. Pri delitvi premoženja se namreč upoštevajo posebne pogodbe, ki urejajo premoženjska razmerja v času nastanka ali med trajanjem zakonske zveze. Tudi pri morebitnih pravnih osebah (podjetjih) se med zakoncema pogosto sklepajo družbene pogodbe, pri katerih se ne uporablja Družinski zakonik.
Kako poteka delitev premoženja pri ločitvi zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev?
Po našem zakonu se šteje, da sta deleža na skupnem premoženju obeh zakoncev oz. partnerjev enaka. Pri delitvi premoženja ob ločitvi se seveda upošteva prispevek vsakega od zakoncev v skupno premoženje. Vsak zakonec oz. partner mora v postopku delitve premoženja dokazati, da je k skupnemu premoženju svoj delež prispeval drugače, kot izhaja predpostavka po zakonu. Še pred ugotavljanjem deležev obeh zakoncev na skupnem premoženju se pri delitvi premoženja ob ločitvi preverijo morebitni dolgovi in terjatve obeh zakoncev oz. partnerjev.
Kaj se upošteva pri delitvi premoženja ob ločitvi, ko se ugotavljajo deleži na skupnem premoženju?
Pri delitvi premoženja ob ločitvi se upošteva, kakšen delež je prispeval vsak zakonec. Pod prispevek zakonca se štejejo dohodek vsakega od zakoncev, vzgoja in skrb za otroke, gospodinjska opravila, vsaka oblika dejanja k povečanju skupnega premoženja itd.
Pomembno je poudariti, da premoženje, ki ga je kdo od zakoncev oz. partnerjev pridobil z darilom, dediščino ali pred nastankom skupne zveze, velja za posebno premoženje. Posebno premoženje se ne upošteva pri delitvi premoženja ob ločitvi obeh zakoncev oz. partnerjev. Več o posebnem premoženju bomo razložili v nadaljevanju tega članka.
Če je zakonec svoja sredstva ali delo vlagal v posebno premoženje drugega zakonca, lahko zahteva izplačilo svojega vložka v posebno premoženje drugega zakonca. Zakonca se lahko sporazumeta o višini deleža terjatve, ki jo ima na račun svojega dela ali vložka v posebno premoženje drugega zakonca. V primeru, da se o tem ni mogoče sporazumeti, lahko zakonec zahteva, da o delitvi premoženja, ki zajema posebno premoženje, odloči sodišče.
Kaj se zgodi, če zakonec zahteva, da ga drugi zakonec tudi po ločitvi preživlja, ker nima dovolj sredstev za preživljanje?
Zakonec, ki po ločitvi oz. razvezi ni preskrbljen, ker nima dovolj sredstev za preživljanje, ter po svoji krivdi ni zaposlen, lahko poda predlog za preživnino. To lahko zahteva v postopku ločitve oz. razveze zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki se lahko vloži v roku 1 leta od pravnomočnosti sodne odločbe. Pri tem moramo omeniti, da morajo pogoji za preživljanje drugega zakonca obstajati že v času razveze zakonske zveze in tudi v času zahtevka za preživnino. Zakonec, ki mora plačati preživnino za preživljanje bivšega zakonca oz. partnerja, je lahko razbremenjen plačila preživnine, če je bila razlog za razvezo zakonske zveze nevzdržnost na strani zakonca, ki bi želel, da se ga preživlja, ali morebitno kaznivo dejanje zoper zakonca, ki bi ga moral preživljati.
Kako zakonca oz. partnerja odgovarjata za skupne obveznosti pri delitvi premoženja po ločitvi?
Oba zakonca za določene obveznosti odgovarjata nerazdelno. To pomeni, da za določene obveznosti odgovarjata s skupnim premoženjem in tudi s svojim posebnim premoženjem.
Obveznosti, za katere oba zakonca pri delitvi premoženja odgovarjata nerazdelno, so:
- obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca,
- obveznosti, ki so nastale v zvezi s skupnim premoženjem (krediti, posojila, ostali stroški),
- obveznosti, ki jih je eden od zakoncev prevzel za potrebe družine oz. partnerske zveze,
- in drugo.
Kako se začne delitev premoženja zaradi ločitve ali razveze zunaj zakonske zveze?
Zakonca oz. partnerja, ki sta se ločila ali razvezala, lahko sporazumno uredita način delitve premoženja. V kolikor se ni možno sporazumeti o delitvi premoženja, o tem v nepravdnem postopku odloči sodišče. Naš odvetnik za delitev premoženja zaradi ločitve vam lahko pomaga tako pri sporazumnem dogovoru o delitve skupnega premoženja kot pri zastopanju na sodišču.
Kako poteka delitev premoženja po ločitvi prek sodišča?
Sodišče ima možnost, da delitev premoženja po ločitvi odloži do tri leta, če kateri od zakoncev želi, da se določena stvar še ne deli. Sodišče lahko na predlog zakonca odloči, da se namesto prodaje nepremičnine ali premičnine slednjo obdrži v lasti enega od zakoncev, ki mora izplačati drugega zakonca v sorazmernem deležu prodajne vrednosti, ki jo določi sodišče. V kolikor oba zakonca predlagata, da se določena stvar obdrži, sodišče odloči, kateri zakonec ima prednost. Pri tem seveda upošteva tudi potrebe zakoncev in otrok. Zakonec, ki obdrži stvar, s pravnomočno sodno odločbo pridobi lastninsko pravico. V časovnem roku treh mesecev od pravnomočne sodne odločbe mora drugemu zakoncu izplačati sorazmerni delež vrednosti stvari, ki ga je imel na sami stvari. Zakonec, ki mora biti izplačan za določeno stvar, ima na tej stvari zakonito zastavno pravico, ki velja do celotnega poplačila.
Kaj je predporočna pogodba in kako vpliva na delitev premoženja ob morebitni ločitvi?
Predporočna pogodba je pogodba, v kateri se uredi premoženjsko razmerje med zakoncema, skupaj z navedbo, katero premoženje velja za posebno premoženje katerega od zakoncev ter kako se bo premoženje delilo ob morebiti ločitvi oz. razvezi zakonske zveze. Predporočna pogodba ima učinek na morebitno delitev premoženja z dnem, ko se sklene zakonska zveza, ali dan po njeni sklenitvi. Več, kot je bilo premoženja ob sklenitvi zakonske zveze, tem bolj je seveda priporočeno urediti predporočno pogodbo.
Kako poteka delitev premoženja po ločitvi v primeru skupnega podjetja zakoncev?
Načeloma veljajo pravila Obligacijskega zakonika o družbeni pogodbi. V kolikor pa je en zakonec vlagal svoj prispevek v določeno podjetje, ki predstavlja posebno premoženje, morata zakonca s posebno pogodbo določiti delež udeležbe. V primeru sklenjene družbene pogodbe se ne uporabljajo pravila družinskega zakonika. Če sta zakonca sklenila pogodbo o premoženjskih razmerjih in nista navedla ureditve premoženja glede podjetja, se uporabljajo pravila po pogodbi o premoženjskem režimu, ki sta ga določila v tej pogodbi.
Kako je urejena delitev premoženja ob ločitvi glede nepremičnine, ki predstavlja bivanje obeh zakoncev?
Tukaj bi izpostavili primer, ko je en zakonec že imel nepremičnino, drugi zakonec pa je vanjo vlagal svoja sredstva, tj. posebno premoženje. V tem primeru se naredi sporazum o višini soprispevka v nepremičnino, ki se upošteva kot terjatev do drugega zakonca, ki je lastnik nepremičnine. V kolikor ni mogoče doseči sporazuma, se o višini terjatve enega zakonca do zakonca, ki je lastnik nepremičnine, odloči prek sodišča. Načeloma gre za situacije, ko je en zakonec dobil nepremičnino v last v času nastanka zakonske zveze ali v času trajanja zakonske zveze v obliki dedovanja, kot darilo itd. Zakonec, ki je v nepremičnino drugega zakonca vložil svoje posebno premoženje in s tem povečal vrednost nepremičnine drugega zakonca, ki je lastnik omenjene nepremičnine, ima na podlagi zakona terjatev in zavarovanje do poplačila.
Na kakšne načine lahko en zakonec drugega izplača pri delitvi premoženja ob ločitvi?
Pri delitvi premoženja ob ločitvi se običajno zgodi, da mora en zakonec izplačati drugega. Tisti zakonec oz. partner, ki bo v nepremičnini ostal še naprej, mora izplačati drugega partnerja. Izplačati ga mora v višini deleža, ki predstavlja njegov delež ali soprispevek na nepremičnini. Seveda pa lahko izvede izplačilo v gotovini ali s kompenzacijo, npr. druge nepremičnine ali premičnine, odvisno seveda od primera do primera ter medsebojnih dogovorov obeh zakoncev oz. partnerjev. Način izplačila lahko zakonca oz. partnerja urejata sporazumno ali prek sodišča.
Poznamo več načinov, kako lahko en zakonec izplača drugega zakonca, kadar pride do delitve premoženja zaradi ločitve oz. razveze zakonske zveze. Če se ni mogoče sporazumeti in delitev premoženja urejata s pomočjo sodišča, pridobi zakonec pravico terjati izplačilo od drugega partnerja šele s pravnomočno sodno določbo. S pravnomočno sodno odločbo en zakonec pridobi lastninsko pravico nad določenim premoženjem, drugi pa pravico oziroma izvršilni naslov za terjatev izplačila določenega deleža skupnega premoženja. Zakonec, ki je dolžan izplačati drugega zakonca, ima časovni rok tri mesece, ki se šteje od dneva pravnomočne sodne odločbe.
Zakonec ima pravico terjati izplačilo svojega deleža v časovnem roku petih let, kot velja za splošno zastaranje terjatev, v kolikor ni z zakonom določeno drugače.
Kako je glede dolgov na skupnem premoženju in določitev deleža dolžnika pri delitvi premoženja?
Vsak zakonec kot dolžnik za dolgove, ki niso skupni, odgovarja povsem samostojno. V kolikor so dolgovi skupni, se seveda odgovarja s skupnim premoženjem. Kadar zakonec samostojno odgovarja za dolg, lahko upnik na podlagi pravnomočne sodne odločbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika, ki ga ima kot zakonec na skupnem premoženju. Pri tem ima možnost zahtevati izvršbo na delež dolžnika, ki je bil določen na skupnem premoženju. V kolikor pride v postopku izvršbe do prodaje deleža dolžnika na skupnem premoženju, ima drug zakonec prednostno pravico do nakupa deleža po ocenjeni vrednosti sodišča. V tem primeru en zakonec poplača drugega zakonca, ki je dolžnik, in tako lahko postane lastnik njegovega deleža nepremičnine v sorazmerni vrednosti, ki jo je poplačal, oziroma se to upošteva pri morebitni delitvi premoženja ob ločitvi.
Katere so posebne obveznosti zakonca pri delitvi premoženja ob ločitvi?
Posebne obveznosti zakonca so tiste obveznosti, ki so nastale že pred nastankom zakonske zveze ali v času trajanja zakonske zveze, vendar se ne uvrščajo med skupne obveznosti. Za posebne obveznosti zakonec odgovarja povsem samostojno s svojim premoženjem, v katerega spada tudi posebno premoženje.
Kaj se zgodi s kreditom v ločitvenem postopku, ko pride do delitve premoženja po ločitvi?
Tukaj imata zakonca več različnih možnosti, kako urediti poplačilo hipotekarnega kredita, če pride do delitve premoženja.
- Zakonec ima možnost, da izplača drugega partnerja in prevzame njegov del kredita. S tem postane lastnik nepremičnine v celoti.
- Oba zakonca še naprej odplačujeta kredit kot doslej, vendar bosta morala kasneje urediti premoženjsko razmerje.
- Zakonca lahko prodata nepremičnino in z izkupičkom prodaje poplačata ves kredit. Nato si sporazumno razdelita vsak svoj del deleža od prodaje, ki je ostal po poplačilu kredita.
Delitev premoženja že v trajanju zakonske zveze
Naš odvetnik za delitev premoženja vam lahko priskoči na pomoč glede delitve skupnega premoženja že v času trajanja vaše partnerske zveze. Skupno premoženje se lahko razdeli s fizično delitvijo, kar pomeni, da vsakemu zakoncu pripada določen del skupnega premoženja. En zakonec tako recimo dobi stanovanje ali hišo, drugi zakonec pa vikend ali avto. Lahko pa premoženje razdelimo s civilnim načinom delitve. V tem primeru se nepremičnina proda in se denarni znesek od prodaje razdeli med zakonca. Dejavniki, ki se morajo upoštevati pri delitvi premoženja že v času trajanja zveze, so sledeči:
- posebno premoženje, ki ga morda ima kdo od zakoncev oz. partnerjev in kamor spada premoženje, ki ga je imel kdo od zakoncev že pred nastankom skupne zveze ali pa ga je pridobil v neodplačni obliki v času trajanja zveze (dedovanje, darilo, itd.);
- vzgoja in skrb za družino, predvsem za otroke;
- vlaganje energije v skupno gospodinjstvo;
- vlaganje v skupno premoženje s svojim posebnim premoženjem;
- finančni prispevek, kot so dohodki oziroma plača obeh zakoncev
- in ostalo.
V kolikor ni mogoče doseči soglasja glede sporazumne delitve premoženja oziroma razdelitve premoženja, se lahko premoženje razdeli s pomočjo sodišča.
Premoženjska razmerja med zakonci, ki vplivajo na delitev premoženja ob ločitvi ali razvezi zakonske zveze
Zakon izhaja iz zakonitega premoženjskega režima, ki pa se mu lahko zakonca izogneta z ureditvijo pogodbe, v kateri po svoji želji uredita premoženjskopravno razmerje. Skupno premoženje je tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom ali na odplačen način v času trajanja skupne zveze. Na skupnem premoženju deleži obeh zakoncev niso zakonsko določeni, kar pomeni, da noben od zakoncev ne more prosto razpolagati z nedoločenim deležem. Zakonca imata namreč na skupnem premoženju skupno lastnino in lahko z njo upravljata le skupaj. Izjema so le premičnine, ki predstavljajo manjšo vrednost, ali tekoči redni pravni posli skupnega premoženja. Seveda se lahko posebej dogovorita, da bo nekdo od zakoncev samostojno razpolagal s skupnim premoženjem.
Premoženjski režim se deli na skupno premoženje in ločeno premoženje, tako imenovano posebno premoženje zakoncev. Premoženje zakoncev se razdeli ob prenehanju zakonske zveze ali v času trajanja njune zveze. Gre za delitev premoženja po ločitvi, ki je povsem ločen postopek od ločitvenega postopka. V času trajanja zakonske zveze se skupno premoženje razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega zakonca. V kolikor sta zakonca v morebitno sklenjeno pogodbo o ureditvi skupnega premoženja dodala vsebino o delitvi premoženja, velja seveda ta pogodbena ureditev delitve premoženja. Če pa zakonca v pogodbo o ureditvi premoženja nista dodala načina delitve premoženja, se delitev premoženja uredi na podlagi zakonitega premoženjskopravnega režima.
V postopku ugotavljanja deleža vsakega od zakoncev se preverijo in izračunajo tudi morebitni dolgovi ali terjatve, ki spadajo pod skupno premoženje. Višino deleža skupnega premoženja pri delitvi premoženja uredita zakonca sama sporazumno, sicer jo določi sodišče. Kakšen je delež in kaj vse vpliva na določitev višine deleža skupnega premoženja zakoncev na skupnem premoženju, ko pride do delitve premoženja zaradi ločitve, smo že opisali v zgornjem delu tega članka.
Kaj vsebuje pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij?
Tovrstna pogodba se razlikuje od zakonite pogodbe premoženjskopravnega režima. S sklenitvijo takšne pogodbe začnejo za zakonca oz. partnerja veljati pravila o pogodbenem premoženjskopravnem režimu. Takšna pogodba začne učinkovati z dnem nastanka zakonske ali zunajzakonske zveze. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je vpisana v register tovrstnih pogodb. Oba zakonca se morata na pošten in pravičen način seznaniti o premoženjskem stanju, v nasprotnem primeru je takšna pogodba izpodbojne narave. Če je takšna pogodba neveljavna, veljajo pravila o zakonitem premoženjskem režimu.
V tovrstno pogodbo lahko zakonca napišeta sporazum o preživljanju zakonca in sporazum o preživnini za otroke, če bi prišlo do razpada zakonske zveze. Naš odvetnik za delitev premoženja vam lahko sestavi tovrstno pogodbo, ki pa jo je treba tudi notarsko overiti. Pri tem notar obema zakoncema dodatno pojasni in ju seznani s pravicami in obveznostmi, ki izvirajo iz takšne pogodbe. Pogodba se nato hrani pri notarju.
Če pogodba ni vpisana v register tovrstnih pogodb, se napram tretjim osebam šteje zakoniti premoženjskopravni režim. Največji problem nastane, ko pride do ureditve skrbništva za otroke in plačila preživnin. Posebej pa se velikokrat zakomplicira pri delitvi premoženja zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev.
V tem primeru se lahko doseže sporazum o delitvi premoženja ali pa se odloči za reševanje po sodni poti. Preden se sproži postopek na sodišču, je možno predlagati tudi mediacijo. Pri delitvi premoženja se pogosto angažira tudi cenilce nepremičnin ali gradbene stroke, ki ocenijo vrednost nepremičnin. Naš odvetnik za delitev premoženja in ločitveni postopek vam lahko pomaga v ločitvenem postopku in pri delitvi premoženja. Vsaki strani predlagamo, da poskuša problem delitve premoženja rešiti po mirni poti, s sporazumom, ki ga sestavimo skupaj. Če zadeve ni mogoče rešiti na miren način, predlagamo sprožitev mediacijskega postopka, pri katerem je prisoten mediator. Nazadnje pa lahko postopek delitve premoženja pride na sodišče.
V odvetniški pisarni se zelo pogosto ukvarjamo z delitvijo premoženja po ločitvi oziroma razvezi zakonske zveze. Toplo vam priporočamo, da se obrnete na našo odvetniško pisarno, saj boste zagotovo na boljšem položaju kot trenutno, ko prebirate naš članek. Zavedamo se, da ste lahko pri delitvi premoženja pogosto deležni nepoštenih pristopov s strani drugega zakonca oziroma partnerja. Naš odvetnik za delitev premoženja in ločitev ali ločitveni postopek je vsekakor zelo izkušen, strokoven in primeren za pomoč na področju družinskega prava.
