Delitev premoženja ob ločitvi zakoncev in postopek razdelitve premoženja

Delitev premoženja ob ločitvi je postopek, v katerem se ugotovi obseg in vrednost skupnega premoženja ter se to pravično razdeli med zakonca. Čeprav sta postopek ločitve in postopek delitve premoženja pravno ločena, sta vsebinsko tesno povezana ter pogosto vir sporov in negotovosti. Zakonca oz. partnerja, ki sta se ločila ali razvezala, lahko sporazumno uredita način delitve premoženja. V kolikor se ni možno sporazumeti o delitvi premoženja ob ločitvi, o tem v nepravdnem postopku odloči sodišče.

V praksi naše odvetniške pisarne Šibila opažamo, da delitev skupnega premoženja ni vedno povsem enaka. Čeprav zakon izhaja iz načela enakih deležev, sodišča v posameznem primeru upoštevajo dejanski prispevek obeh partnerjev. Pri tem presojajo predvsem finančni prispevek, skrb za otroke in družino, premoženje, ki ga je imel posamezni partner že pred sklenitvijo zakonske zveze, ter druge relevantne okoliščine.

Delitev premoženja je pogosto eden najbolj občutljivih izzivov ob razpadu zakonske ali zunajzakonske skupnosti. Moramo poudariti, da smo specializirana odvetniška pisarna z bogatimi izkušnjami na področju delitev premoženja ob ločitvi. Ko zakonca ali partnerja sprejmeta odločitev za ločitev, se morata dogovoriti o tem, kako bosta razdelila svoje premoženje.

V nadaljevanju boste izvedeli:

✔ Kako se določi delež
✔ Kaj spada v skupno premoženje
✔ Kako poteka sodna delitev
✔ Kako zaščititi svoje pravice

Svetujemo vam, da nas čimprej pokličete in se pogovorimo o vaši delitvi premoženja ob ločitvi.

Delitev premoženja ob ločitvi in kateri zakoni jo urejajo?

Delitev premoženja, znana tudi kot razdelitev premoženja ali delitev premoženjskih sredstev, se nanaša na postopek razporeditve premoženja med določene osebe, običajno med zakonca v primeru ločitve ali razveze zakonske zveze. Ta postopek je običajno potreben, da se določi, kako se bodo razdelile skupne lastnine, morebitni dolgovi in druga sredstva, ki jih imata zakonca med zakonsko zvezo. Delitev premoženja se nanaša na postopek razdeljevanja skupnega premoženja, ki sta ga zakonca ali partnerja pridobila med trajanjem svoje zakonske ali partnerske zveze. To vključuje premoženje, kot so nepremičnine, denar, avtomobili, dragocenosti, bančni računi, naložbe in drugo premoženje. Ločitev pa se nanaša na pravni postopek, s katerim zakonca ali partnerja uradno prekineta svojo zakonsko ali partnersko zvezo. V nekaterih primerih se ločitev in delitev premoženja obravnavata ločeno. To se zgodi zlasti takrat, ko zakonca nimata skupnega premoženja ali pa imata že sklenjen poseben dogovor o tem, kako bo premoženje razdeljeno.

Delitev premoženja ob ločitvi ali razvezi zakonske zveze urejata Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Obligacijski zakonik. Slednji se uporablja predvsem, kadar pride do izplačila enega zakonca do drugega. V tem primeru se običajno preveri, kako je z zastaralnimi roki glede terjatev, saj lahko obveznost izplačila zakonca zastara. En zakonec ima izplačilo deleža skupnega premoženja namreč pravico zahtevati le določen čas. Gre za izpolnitev obveznosti dolžnika do upnika, ki jih ima do dolžnika terjatev, rok pa je načeloma pet let, v kolikor ni z zakonom za posamezen primer določeno drugače.

Razlika med skupnim in posebnim premoženjem?

Pri delitvi premoženja ob ločitvi se upošteva, kakšen delež je prispeval vsak zakonec. Pod prispevek zakonca se štejejo dohodek vsakega od zakoncev, vzgoja in skrb za otroke, gospodinjska opravila, vsaka oblika dejanja k povečanju skupnega premoženja itd.

Posebno premoženje zakonca

Pomembno je poudariti, da premoženje, ki ga je kdo od zakoncev oz. partnerjev pridobil z darilom, dediščino ali pred nastankom skupne zveze, velja za posebno premoženje. Posebno premoženje se ne upošteva pri delitvi premoženja ob ločitvi obeh zakoncev oz. partnerjev. Več o posebnem premoženju bomo razložili v nadaljevanju tega članka.

Če je zakonec svoja sredstva ali delo vlagal v posebno premoženje drugega zakonca, lahko zahteva izplačilo svojega vložka v posebno premoženje drugega zakonca. Zakonca se lahko sporazumeta o višini deleža terjatve, ki jo ima na račun svojega dela ali vložka v posebno premoženje drugega zakonca. V primeru, da se o tem ni mogoče sporazumeti, lahko zakonec zahteva, da o delitvi premoženja, ki zajema posebno premoženje, odloči sodišče.

Delež obeh zakoncev ob delitvi skupnega premoženja

Po našem zakonu se šteje, da sta deleža na skupnem premoženju obeh zakoncev oz. partnerjev enaka. Pri delitvi premoženja ob ločitvi se seveda upošteva prispevek vsakega od zakoncev v skupno premoženje. Vsak zakonec oz. partner mora v postopku delitve premoženja dokazati, da je k skupnemu premoženju svoj delež prispeval drugače, kot izhaja predpostavka po zakonu. Še pred ugotavljanjem deležev obeh zakoncev na skupnem premoženju se pri delitvi premoženja ob ločitvi preverijo morebitni dolgovi in terjatve obeh zakoncev oz. partnerjev.

Naša odvetniška pisarna v medijih o delitvi premoženja

Premoženjska razmerja med zakonci, ki vplivajo na delitev

Dejavniki, ki se morajo upoštevati pri delitvi premoženja že v času trajanja zveze, so sledeči:

• posebno premoženje, ki ga morda ima kdo od zakoncev oz. partnerjev in kamor spada premoženje, ki ga je imel kdo od zakoncev že pred nastankom skupne zveze ali pa ga je pridobil v neodplačni obliki v času trajanja zveze (dedovanje, darilo, itd.);
• vzgoja in skrb za družino, predvsem za otroke;
• vlaganje energije v skupno gospodinjstvo;
• vlaganje v skupno premoženje s svojim posebnim premoženjem;
• finančni prispevek, kot so dohodki oziroma plača obeh zakoncev
• in ostalo.

Delitev premoženja ob ločitvi – po korakih:

Prvi korak v postopku delitve premoženja je določitev, kaj se šteje za skupno premoženje med zakoncema. To vključuje vse premoženje, ki sta ga pridobila med trajanjem svoje zakonske zveze. Delitev premoženja običajno poteka na način, ki omogoča pošteno razdelitev premoženja med zakoncema. To ne pomeni nujno enakega deljenja, ampak delitev, ki upošteva prispevke vsakega zakonca k pridobivanju premoženja in druge dejavnike, kot so potrebe in prihodki vsakega zakonca. Zakonca se lahko prostovoljno dogovorita o delitvi premoženja, kar imenujemo “sporazum o delitvi premoženja”.

Ali se delitev premoženja rešuje le ob ločitvi?

Delitev premoženja* se običajno rešuje po ločitvi ali razvezi zakonske zveze. Ko zakonca ali partnerja prekineta svojo zvezo, morata določiti, kako se bo njuno skupno premoženje razdelilo. Ta proces se imenuje “delitev premoženja” in je običajno pomemben del postopka ločitve ali razveze.

Kaj se zgodi, če zakonca ne moreta doseči sporazuma glede delitve premoženja ob ločitvi?

Če pa ne moreta doseči sporazuma, se lahko zatečeta k sodišču, ki bo odločilo o delitvi premoženja na podlagi zakonov in pravnih načel. Včasih je treba oceniti vrednost premoženja, kot so nepremičnine, poslovni deleži, naložbe in druga sredstva, da se lahko premoženje pravično razdeli. Delitev premoženja vključuje tudi pregled in razdelitev morebitnih dolgov, ki jih imata zakonca.

Delitev skupnega premoženja – ocenitev vrednosti

Pri delitvi premoženja se lahko na željo zakoncev vključijo tudi cenilci nepremičninske ali gradbene stroke, ki strokovno ocenijo vrednost nepremičnin. Vsaki strani predlagamo, da poskuša problem delitve premoženja rešiti po mirni poti, s sporazumom, ki ga sestavimo skupaj. Če zadeve ni mogoče rešiti na miren način, predlagamo sprožitev mediacijskega postopka, pri katerem je prisoten mediator. Nazadnje pa lahko postopek delitve premoženja pride na sodišče.

Kako zakonca oz. partnerja odgovarjata za skupne obveznosti pri delitvi premoženja po ločitvi?

Oba zakonca za določene obveznosti odgovarjata nerazdelno. To pomeni, da za določene obveznosti odgovarjata s skupnim premoženjem in tudi s svojim posebnim premoženjem.
Obveznosti, za katere oba zakonca pri delitvi premoženja odgovarjata nerazdelno, so:

• obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca,
• obveznosti, ki so nastale v zvezi s skupnim premoženjem (krediti, posojila, ostali stroški),
• obveznosti, ki jih je eden od zakoncev prevzel za potrebe družine oz. partnerske zveze,
• in drugo.

Kako zakonca odgovarjata za dolgove?

Vsak zakonec kot dolžnik za dolgove, ki niso skupni, odgovarja povsem samostojno.

Kako je glede dolgov na skupnem premoženju?

V kolikor so dolgovi skupni, se seveda odgovarja s skupnim premoženjem. Kadar zakonec samostojno odgovarja za dolg, lahko upnik na podlagi pravnomočne sodne odločbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika, ki ga ima kot zakonec na skupnem premoženju. Pri tem ima možnost zahtevati izvršbo na delež dolžnika, ki je bil določen na skupnem premoženju. V kolikor pride v postopku izvršbe do prodaje deleža dolžnika na skupnem premoženju, ima drug zakonec prednostno pravico do nakupa deleža po ocenjeni vrednosti sodišča. V tem primeru en zakonec poplača drugega zakonca, ki je dolžnik, in tako lahko postane lastnik njegovega deleža nepremičnine v sorazmerni vrednosti, ki jo je poplačal, oziroma se to upošteva pri morebitni delitvi premoženja ob ločitvi.

Sodna delitev premoženja – kako poteka postopek prodaje skupne lastnine zakoncev?

Sodišče lahko na predlog zakonca odloči, da se namesto prodaje nepremičnine ali premičnine slednjo obdrži v lasti enega od zakoncev, ki mora izplačati drugega zakonca v sorazmernem deležu prodajne vrednosti, ki jo določi sodišče. V kolikor oba zakonca predlagata, da se določena stvar obdrži, sodišče odloči, kateri zakonec ima prednost. Pri tem seveda upošteva tudi potrebe zakoncev in otrok.

Koliko časa traja sodna delitev premoženja?

Sodna delitev premoženja običajno traja do 2 leti, odvisno od zapletenosti postopka. Sodišče ima možnost, da delitev premoženja po ločitvi odloži do tri leta, če kateri od zakoncev želi, da se določena stvar še ne deli. Zakonec, ki obdrži stvar, s pravnomočno sodno odločbo pridobi lastninsko pravico. V časovnem roku treh mesecev od pravnomočne sodne odločbe mora drugemu zakoncu izplačati sorazmerni delež vrednosti stvari, ki ga je imel na sami stvari. Zakonec, ki mora biti izplačan za določeno stvar, ima na tej stvari zakonito zastavno pravico, ki velja do celotnega poplačila.

 Delitev premoženja v primeru skupnega podjetja zakoncev

Načeloma veljajo pravila Obligacijskega zakonika o družbeni pogodbi. V kolikor pa je en zakonec vlagal svoj prispevek v določeno podjetje, ki predstavlja posebno premoženje, morata zakonca s posebno pogodbo določiti delež udeležbe. V primeru sklenjene družbene pogodbe se ne uporabljajo pravila družinskega zakonika. Če sta zakonca sklenila pogodbo o premoženjskih razmerjih in nista navedla ureditve premoženja glede podjetja, se uporabljajo pravila po pogodbi o premoženjskem režimu, ki sta ga določila v tej pogodbi.

Kako je urejena delitev premoženja ob ločitvi glede nepremičnine, ki predstavlja bivanje obeh zakoncev?

Tukaj bi izpostavili primer, ko je en zakonec že imel nepremičnino, drugi zakonec pa je vanjo vlagal svoja sredstva, tj. posebno premoženje. V tem primeru se naredi sporazum o višini soprispevka v nepremičnino, ki se upošteva kot terjatev do drugega zakonca, ki je lastnik nepremičnine. V kolikor ni mogoče doseči sporazuma, se o višini terjatve enega zakonca do zakonca, ki je lastnik nepremičnine, odloči prek sodišča. Načeloma gre za situacije, ko je en zakonec dobil nepremičnino v last v času nastanka zakonske zveze ali v času trajanja zakonske zveze v obliki dedovanja, kot darilo itd. Zakonec, ki je v nepremičnino drugega zakonca vložil svoje posebno premoženje in s tem povečal vrednost nepremičnine drugega zakonca, ki je lastnik omenjene nepremičnine, ima na podlagi zakona terjatev in zavarovanje do poplačila.

Načini izplačila med zakoncema pri delitvi premoženja

Pri delitvi premoženja ob ločitvi se običajno zgodi, da mora en zakonec izplačati drugega. Tisti zakonec oz. partner, ki bo v nepremičnini ostal še naprej, mora izplačati drugega partnerja. Izplačati ga mora v višini deleža, ki predstavlja njegov delež ali soprispevek na nepremičnini. Seveda pa lahko izvede izplačilo v gotovini ali s kompenzacijo, npr. druge nepremičnine ali premičnine, odvisno seveda od primera do primera ter medsebojnih dogovorov obeh zakoncev oz. partnerjev.

Poznamo več načinov, kako lahko en zakonec izplača drugega zakonca, kadar pride do delitve premoženja zaradi ločitve oz. razveze zakonske zveze.

Delitev premoženja – časovni rok za izplačilo oziroma terjatev zakonca

Zakonec, ki je dolžan izplačati drugega zakonca, ima časovni rok tri mesece, ki se šteje od dneva pravnomočne sodne odločbe.

Zakonec ima pravico terjati izplačilo svojega deleža v časovnem roku petih let, kot velja za splošno zastaranje terjatev, v kolikor ni z zakonom določeno drugače.

Kdaj se načeloma doseže sporazum o delitvi premoženja?

Posebej pa se velikokrat zakomplicira pri delitvi premoženja zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev. V tem primeru se lahko doseže sporazum o delitvi premoženja ali pa se odloči za reševanje po sodni poti. Preden se sproži postopek na sodišču, je možno predlagati tudi mediacijo.

Delitev premoženja ob ločitvi – kadar se zakonca ne moreta sporazumeti

Če se ni mogoče sporazumeti in delitev premoženja urejata s pomočjo sodišča, pridobi zakonec pravico terjati izplačilo od drugega partnerja šele s pravnomočno sodno določbo. S pravnomočno sodno odločbo en zakonec pridobi lastninsko pravico nad določenim premoženjem, drugi pa pravico oziroma izvršilni naslov za terjatev izplačila določenega deleža skupnega premoženja.

Pogodbeni dogovori med zakoncema in kaj vsebuje pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij?

Tovrstna pogodba se razlikuje od zakonite pogodbe premoženjskopravnega režima. S sklenitvijo takšne pogodbe začnejo za zakonca oz. partnerja veljati pravila o pogodbenem premoženjskopravnem režimu. Takšna pogodba začne učinkovati z dnem nastanka zakonske ali zunajzakonske zveze.

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je vpisana v register tovrstnih pogodb. Oba zakonca se morata na pošten in pravičen način seznaniti o premoženjskem stanju, v nasprotnem primeru je takšna pogodba izpodbojne narave. Če je takšna pogodba neveljavna, veljajo pravila o zakonitem premoženjskem režimu.

V tovrstno pogodbo lahko zakonca napišeta sporazum o preživljanju zakonca in sporazum o preživnini za otroke, če bi prišlo do razpada zakonske zveze. Naš odvetnik za delitev premoženja vam lahko sestavi tovrstno pogodbo, ki pa jo je treba tudi notarsko overiti. Pri tem notar obema zakoncema dodatno pojasni in ju seznani s pravicami in obveznostmi, ki izvirajo iz takšne pogodbe. Pogodba se nato hrani pri notarju.

Če pogodba ni vpisana v register tovrstnih pogodb, se napram tretjim osebam šteje zakoniti premoženjskopravni režim.  Največji problem nastane, ko pride do ureditve skrbništva za otroke in plačila preživnin.

Katere so posebne obveznosti zakonca pri delitvi premoženja ob ločitvi?

Posebne obveznosti zakonca so tiste obveznosti, ki so nastale že pred nastankom zakonske zveze ali v času trajanja zakonske zveze, vendar se ne uvrščajo med skupne obveznosti. Za posebne obveznosti zakonec odgovarja povsem samostojno s svojim premoženjem, v katerega spada tudi posebno premoženje.

Kaj se zgodi s kreditom v ločitvenem postopku, ko pride do delitve premoženja po ločitvi?

Tukaj imata zakonca več različnih možnosti, kako urediti poplačilo hipotekarnega kredita, če pride do delitve premoženja.

• Zakonec ima možnost, da izplača drugega partnerja in prevzame njegov del kredita. S tem postane lastnik nepremičnine v celoti.
• Oba zakonca še naprej odplačujeta kredit kot doslej, vendar bosta morala kasneje urediti premoženjsko razmerje.
• Zakonca lahko prodata nepremičnino in z izkupičkom prodaje poplačata ves kredit. Nato si sporazumno razdelita vsak svoj del deleža od prodaje, ki je ostal po poplačilu kredita

Delitev premoženja že v trajanju zakonske zveze

Naša odvetniška pisarna vam lahko priskoči na pomoč glede delitve skupnega premoženja že v času trajanja vaše partnerske zveze. Skupno premoženje se lahko razdeli s fizično delitvijo, kar pomeni, da vsakemu zakoncu pripada določen del skupnega premoženja. En zakonec tako recimo dobi stanovanje ali hišo, drugi zakonec pa vikend ali avto.

Lahko pa premoženje razdelimo s civilnim načinom delitve. V tem primeru se nepremičnina proda in se denarni znesek od prodaje razdeli med zakonca.

V kolikor ni mogoče doseči soglasja glede sporazumne delitve premoženja oziroma razdelitve premoženja, se lahko premoženje razdeli s pomočjo sodišča.

Ali je možna tudi cerkvena ločitev?

Poleg civilne poroke poznamo tudi cerkveno poroko. Velikokrat slišimo, da se cerkveno ni možno ločiti, a ta trditev ne drži. Cerkvena ločitev se izpelje tako, da sodišča pomagajo vernikom poiskati razloge, ki so upravičeni za ločitev. Če jih je možno definirati, se lahko razveljavi veljavnost zakona. Gre torej za drugačno vrsto ločitve, ki pa je v praksi možna in se tudi izvaja.

Kaj je predporočna pogodba in kako vpliva na delitev premoženja ob ločitvi?

Predporočna pogodba je pogodba, v kateri se uredi premoženjsko razmerje med zakoncema, skupaj z navedbo, katero premoženje velja za posebno premoženje katerega od zakoncev ter kako se bo premoženje delilo ob morebiti ločitvi oz. razvezi zakonske zveze.

S predporočno pogodbo se lahko zakonca zavarujeta v primeru prihodnje razveze. Predporočna pogodba je smiselna predvsem tedaj, ko ima eden od zakoncev več premoženja kot drugi. Skladno s predporočno pogodbo se zakonca vnaprej dogovorita o delitvi premoženja ob ločitvi, kar zmanjša kasnejši stres in neprijetne situacije v primeru ločitve. Pogodbo hrani notar.

Kdaj začne predporočna pogodba učinkovati na morebitno delitev premoženja ob ločitvi?

Predporočna pogodba ima učinek na morebitno delitev premoženja z dnem, ko se sklene zakonska zveza, ali dan po njeni sklenitvi. Več, kot je bilo premoženja ob sklenitvi zakonske zveze, tem bolj je seveda priporočeno urediti predporočno pogodbo.

Kaj se zgodi, če zakonec zahteva, da ga drugi zakonec tudi po ločitvi preživlja, ker nima dovolj sredstev za preživljanje?

Zakonec, ki po ločitvi oz. razvezi ni preskrbljen, ker nima dovolj sredstev za preživljanje, ter po svoji krivdi ni zaposlen, lahko poda predlog za preživnino. To lahko zahteva v postopku ločitve oz. razveze zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki se lahko vloži v roku 1 leta od pravnomočnosti sodne odločbe. Pri tem moramo omeniti, da morajo pogoji za preživljanje drugega zakonca obstajati že v času razveze zakonske zveze in tudi v času zahtevka za preživnino. Zakonec, ki mora plačati preživnino za preživljanje bivšega zakonca oz. partnerja, je lahko razbremenjen plačila preživnine, če je bila razlog za razvezo zakonske zveze nevzdržnost na strani zakonca, ki bi želel, da se ga preživlja, ali morebitno kaznivo dejanje zoper zakonca, ki bi ga moral preživljati.

Kako vam lahko pomaga naš odvetnik za delitev premoženja ob ločitvi?

V času, ko se soočate z ločitvijo, je koristno poiskati osebo, ki ji zaupate in ki je na situacijo sposobna pogledati objektivno. Odvetnik za delitev premoženja in ločitve vam bo nudil pomoč pri iskanju najboljše možne rešitve za vašo situacijo, obenem pa bo poskrbel, da vaši otroci v postopku ne bodo oškodovani. Odvetnik za ločitve vam bo pomagal pri reševanju številnih dilem in vprašanj, povezanih s postopkom in življenjem po ločitvi.

Zakaj izbrati našo odvetniško pisarno za delitev premoženja ob ločitvi?

Če ste se znašli v postopku ločitve in vas čaka delitev premoženja, je pravočasno in strokovno pravno svetovanje izjemnega pomena. Naš odvetnik za delitev premoženja vam pomaga poiskati zakonito in pravično rešitev ter poskrbi, da so vaši finančni interesi in interesi otrok ustrezno zaščiteni.

Delitev premoženja ob ločitvi je torej eden najbolj zapletenih vidikov razveze zakonske zveze. Z natančnim poznavanjem zakonodaje in sodne prakse ocenimo vrednost skupnega premoženja, svetujemo glede vložkov, dolgov, prihrankov, nepremičnin, podjetij ter drugih pravic in obveznosti, nastalih med skupnostjo.

Delitev premoženja ob ločitvi – imamo že več kot 10 let izkušenj

Z izbiro naše odvetniške pisarne pridobite izkušenega in zanesljivega pravnega zastopnika, ki vas vodi skozi celoten postopek delitve skupnega premoženja pregledno, strokovno in z jasnim ciljem. Vsak primer obravnavamo individualno, ne glede na njegovo zahtevnost ali obseg premoženja, ter si prizadevamo doseči optimalno rešitev za vašo prihodnjo varnost in stabilnost. Naša odvetniška pisarna vam lahko pomaga pri ločitvenem postopku in delitvi premoženja. Zelo pomembno nam je, da se za naše stranke doseže pravična delitev premoženja.

Mnenja glede delitve premoženja

Vaša odvetniška pisarna je res na nivoju. Strokovnost je definitivno 1A. Zelo ste se postavili zame ...kot stranko za delitev premoženja. Hvala vam.

Preberi več

⭐⭐⭐⭐⭐

Matjaž Mli.

Zelo lep odnos do strank. Top ste za pravično razdelitev premoženja!

⭐⭐⭐⭐⭐

Martina Š.

Zelo uredu odvetnica za razdelitev skupnega premoženja.

⭐⭐⭐⭐⭐

Kristina E.

Super odvetniška pisarna za ločitev in delitev premoženja

⭐⭐⭐⭐⭐

Franc M.

Imel sem težak sodni spor glede ločitve, še enkrat hvala za vse, lep dan

⭐⭐⭐⭐⭐

Dušan Kolmanič

Delitev premoženja ob ločitvi je naporen proces, vendar so odvetniki iz pisarne Šibila poskrbeli, da... je vse potekalo gladko in brez nepotrebnih zapletov.

Preberi več

⭐⭐⭐⭐⭐

Jure J.

Postopek delitve premoženja ob ločitvi mi je povzročal veliko skrbi, vendar so mi v pisarni Šibila z...elo pomagali.

Preberi več

⭐⭐⭐⭐⭐

Ana R.

Hvala za pravno pomoč glede delitve premoženja! Priporočam.

⭐⭐⭐⭐⭐

Aljoša A.

Profesionalna, prijazna in korektna. Priporočam za delitev premoženja in ločitev.

⭐⭐⭐⭐⭐

Maja Kerstajn

Zelo kakovostna odvetniška pisarna za delitev premoženja.

⭐⭐⭐⭐⭐

Urška U.

Dobra odvetniška storitev za delitev premoženja, priporočam.

⭐⭐⭐⭐⭐

Jasmina D.

Zahvaljujem se odvetniški pisarni Šibila za podporo pri delitvi premoženja ob ločitvi.

⭐⭐⭐⭐⭐

Kaja L.

V času ločitve sem potrebovala pomoč pri pravični delitvi premoženja. Pisarni Šibila se zahvaljujem ...za njeno strokovno obravnavo mojega primera.

Preberi več

⭐⭐⭐⭐⭐

Petra V.

Ko sem se soočil z ločitvijo in delitvijo premoženja, sem iskal strokovnjake, ki bodo zagotovili pra...vično rešitev. Odvetniška pisarna Šibila je izpolnila vsa moja pričakovanja.

Preberi več

⭐⭐⭐⭐⭐

Bojan H.

Z odvetniško pisarno Šibila sem bila zelo zadovoljna glede razdelitve skupne lastnine.

⭐⭐⭐⭐⭐

Tina D.

Hvala za hitro rešitev glede delitve skupnega premoženja.

⭐⭐⭐⭐⭐

Andrej M.

Celoten postopek ločitve in delitve premoženja je potekal brez težav.

⭐⭐⭐⭐⭐

Marko K.