Kazalo
Sodna praksa je pokazala, da je mogoče dedovanje po oporoki izpodbijati zgolj v primeru, ko za to obstajajo utemeljeni zakonski razlogi. Za uspešno izpodbijanje je ključno tudi ustrezno dokazno gradivo, na katerega se sodišče opira pri sprejemanju odločitve. Če zapustnik pred smrtjo sestavi oporoko, obstaja možnost, da ta ni pravno ustrezna oziroma je neveljavna. Možne razloge bomo predstavili v nadaljevanju, najprej pa poglejmo osnovne pojme, povezane z dedovanjem in oporoko.
Kako je opredeljeno dedovanje?
Dedovanje pomeni univerzalno pravno nasledstvo – gre za postopek, v katerem se premoženje preminulega prenese na njegove dediče. Zapustnik lahko pred smrtjo napiše oporoko in v njej določi, kdo bo podedoval posamezne deleže njegovega premoženja. Pri sestavi oporoke mora upoštevati določene zakonske pogoje, sicer ta ni veljavna.
Če zapustnik oporoke ne sestavi, nastopi zakonsko dedovanje. V tem primeru dedujejo najprej dediči prvega dednega reda – to so zapustnikovi otroci, posvojenci ter zakonec ali zunajzakonski partner. Zakon določa, da so zakonski in zunajzakonski partnerji ter biološki in posvojeni otroci izenačeni glede pravic do dedovanja. Sodna praksa kaže, da je sestava oporoke pred smrtjo priporočljiva, saj pomaga preprečiti morebitne spore med dediči in omogoča hitrejši zaključek dednega postopka. Pomembno pa je, da zapustnik pri tem upošteva vsa pravila o veljavnosti oporoke. Če zapustnik nima dedičev prvega reda, premoženje dedujejo dediči drugega ali tretjega reda.
Kakšne vrste oporok poznamo v Sloveniji?
Slovenska zakonodaja predvideva več načinov sestave oporoke. Sodna praksa kaže, da je najpogostejša lastnoročna oporoka. Zapustnik jo mora napisati in na koncu lastnoročno podpisati. Poleg te poznamo tudi oporoko pred pričama, ki jo morata podpisati še dve prisotni in verodostojni priči. Tretja oblika je sodna oporoka, ki se praviloma uporablja, kadar zapustnik sam ni več sposoben pisati ali brati, zato vsebino zapiše zapisnikar na sodišču, zapustnik pa jo potrdi. Izbira vrste oporoke je odvisna od zapustnikovih zmožnosti in želja. Pred pisanjem se priporoča pravno svetovanje, saj se zapustnik s tem izogne morebitnim napakam, ki bi lahko vplivale na veljavnost oporoke.
Kakšna je sodna praksa izpodbijanja dedovanja?
Dedovanje je mogoče izpodbijati, če za to obstajajo zakonsko določeni razlogi. Oporoko imajo pravico izpodbijati tudi nujni dediči, kadar so iz nje neupravičeno izključeni, saj jim zakon zagotavlja pravico do nujnega deleža. Oporoka je neveljavna, če je bila sestavljena z napakami ali če zapustnik ob njenem pisanju ni bil pravno sposoben. Med pogostejše napake sodijo ponarejen podpis, nejasna oblika ali vsebina oporoke ter prezrtje nujnih dedičev. Če je bil zapustnik ob sestavi oporoke mlajši od 15 let, neprišteven ali je oporoko pripravljal pod prisilo, gre za hujše kršitve, ki se nanašajo na njegovo sposobnost razsojanja in svobodno izražanje volje.
Naštetim težavam se lahko zapustnik učinkovito izogne tako, da se pred pisanjem oporoke posvetuje z odvetnikom ter mu zaupa svoje želje in cilje. Strokovnjak mu bo pomagal izbrati ustrezno obliko oporoke ter svetoval glede sestave, vsebine in vključitve vseh potrebnih podatkov. Če se zapustnik pisanja loti sam, mora predhodno zbrati vse informacije o pravilni sestavi oporoke, kar je lahko zamudno. Zato je pravna pomoč najhitrejša in najučinkovitejša rešitev. Pomembno je, da oporoka vsebuje vse zakonsko določene sestavine. Odvetnik bo zapustnika tudi opozoril na nujne dediče in mu svetoval, kako jih ustrezno vključiti v oporoko.
Kaj mora vsebovati veljavna oporoka?
Za veljavnost oporoke je bistveno, da vsebuje natančne osebne podatke zapustnika in vseh vključenih dedičev. Ti podatki sodišču omogočajo, da po zapustnikovi smrti pravilno identificira vse udeležence v postopku. Priporočljivo je, da oporoka vsebuje tudi datum in kraj nastanka. Z datumom je namreč mogoče ugotoviti, katera oporoka je bila pripravljena nazadnje, če je zapustnik sestavil več oporok in želel prejšnje razveljaviti.
Kakšen je rok za izpodbijanje oporoke?
Če dedič meni, da obstaja zakonsko utemeljen razlog za izpodbijanje oporoke, lahko postopek sproži v enem letu od dneva, ko je izvedel za razlog neveljavnosti. Izpodbijanje se izvede s predlogom, ki se vloži na sodišče – v praksi to največkrat storijo dediči. Če dedič sumi, da oporoka ni veljavna, naj se najprej obrne na odvetnika za dedno pravo. Ta bo preveril verodostojnost razloga in pomagal pri pripravi ustrezne vloge, s čimer bo povečal možnosti za uspešno izpodbijanje.
