Darilna pogodba predstavlja vrsto pogodbe, s katero darovalec obdarjencu neodplačno prepusti neko stvar ali pravico, medtem ko obdarjenec to sprejme.

Ne glede na to, ali je predmet darilne pogodbe premičnina ali nepremičnina, zanjo velja, da mora biti sklenjena v pisni obliki oziroma mora biti darilo dejansko izročeno, v primeru, da se darilna pogodba izvrši med zakoncema, pa mora biti ta sklenjena v obliki notarskega zapisa.

DARILNA POGODBA IN DEDOVANJE

Najcenejša oblika neodplačnega prepisa nepremičnine ali premičnine v primeru dedovanja med sorodniki prvega dednega reda predstavlja ravno darilna pogodba.

Dedovanje pomeni prenos oziroma prehod premoženja umrlega na drugo osebo, ki je lahko fizična ali pravna oseba.

DARILNO POGODBO IN DEDOVANJE POVEZUJE LASTNINSKA PRAVICA

Darilna pogodba in dedovanje sta med seboj zelo povezana in prepletena pravna termina, čeravno darilno pogodbo ureja obligacijski zakon, medtem ko dedovanje ureja zakon o dedovanju.

Pri darilni pogodbi in dedovanju je treba pozornost nameniti nujnemu deležu nujnih dedičev, kajti zna se zgoditi, da lahko ti v primeru prikrajšanja zahtevajo, da se darilo vrne v zapuščino. Darila, ki jih je treba vrniti, se vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bila dana.

Značilnost darilne pogodbe in dedovanja je torej v tem, da se podarjeno premoženje vračuna v dedne deleže dedičev.

DARILNA POGODBA IN DEDOVANJE ALI OPOROKA?

Kadar vprašanje predstavljata darilna pogodba in dedovanje ali oporoka, je zagotovo potreben trezen razmislek, predvsem pa vpogled v lastno situacijo ter upoštevanje svojih želja in prioritet.

Oporočiteljeva volja je po zakonu o dedovanju omejena, saj je nujni delež tisti, ki vključuje nujne dediče, ravno zato pa velja nenapisano pravilo, da je premoženje bolje dobiti prek dedovanja, saj se v primeru darilne pogodbe rado zgodi oziroma pride do vštevanja darila v dedni delež in tako do prikrajšanja nujnih dedičev do nujnega deleža.

V primeru dedovanja pa je vsekakor treba vedeti, da dediči ne dedujejo zgolj premoženja, temveč tudi dolgove zapustnika.

V primeru dedovanja pravnim osebam ob zapustnikovi smrti so te upravičene do dedovanja, vendar le na podlagi oporoke.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

DARILNA POGODBA IN DEDOVANJE TER PLAČILO DAVKA

Zakon o davku na dediščine in darila je tisti, ki ureja davek na dedovanje nepremičnin.

Tako fizična kot pravna oseba, ki prejme premoženje na podlagi darovanja, je zavezanka oziroma zavezanec za plačilo davka. Davek na darila se obračunava po davčnih stopnjah, te pa so vezane na dedne redove, ki se povečujejo glede na vrednost podarjenega premoženja.

Med sorodniki prvega dednega reda je pri prenosu lastništva z darilno pogodbo davčna stopnja nična, kar pomeni, da ste opravičeni plačila davka od prometa z nepremičninami (v primeru, da je predmet dedovanja nepremičnina). Dedič drugega dednega reda je obdavčen po davčni stopnji od 5 % do 14 %, dediči tretjega dednega reda so obdavčeni od 8 % do 17 %, vsi ostali dediči pa med 12 % in 39 % (osnova davčne stopnje v primeru dedovanja stanovanja je 80 % vrednosti, ocenjene po GURS-u).

Potrebno je opozorilo, da so dediči prvega reda v primeru odsvojitve nepremičnine obvezani do plačila davka v obliki dohodnine od dobička iz kapitala.

Poznavanje zakonitosti ter pravic, ki vam pomagajo do lažje, predvsem pa pravilne odločitve v primeru darilne pogodbe in dedovanja, je zagotovo povezano s pomočjo dobrega odvetnika za dedovanje ali dedno pravo. V naši odvetniški pisarni vam z veseljem prisluhnemo, vam strokovno in modro svetujemo ter poskrbimo za najboljši možen izid za vas!

 

Ocena

Call Now ButtonPOKLIČITE