Kazalo
Digitalna oporoka pa je na drugi strani postala precej priljubljena, saj gre za enako vrsto dokumenta, le da je ta zapisan in hranjen v digitalni obliki.
V praksi se pravni posli večinoma urejajo v pisni obliki, kot to zahteva zakon. S širjenjem uporabe elektronskih naprav pa se vse bolj postavlja vprašanje, ali pisna oblika nujno pomeni fizično obliko na papirju ali zadostuje tudi elektronska oblika, ki mnogim olajša poslovanje. Digitalni dokumenti vse bolj nadomeščajo fizične pisne dokumente, kar odpira vprašanje, kako so digitalni dokumenti kvalificirani in pod kakšnimi pogoji izpolnjujejo zakonske zahteve za veljavnost.
Eden izmed pomembnih dokumentov je oporoka. Klasična oporoka je napisana na papir in hranjena v fizični obliki, po navadi pri notarju. Digitalna oporoka pa je na drugi strani postala precej priljubljena, saj gre za enako vrsto dokumenta, le da je ta zapisan in hranjen v digitalni obliki. Pomembna dilema pri digitalni oporoki se nanaša na to, kam se oporoka uvršča. Mnogi pravniki menijo, da gre za pisno obliko oporoke, drugi pa so mnenja, da digitalna oporoka zahteva drugačno obravnavo.
Uvrstitev digitalne oporoke je odvisna od zakonske ureditve posamezne države. Pisanje kot pojem samo po sebi ne izključuje elektronske oblike, saj je njegova opredelitev odvisna od definicije, ki se uporablja za pisno obliko. Vendar je pomembno poudariti, da je elektronska oblika zapisov pravno urejena drugače in ločeno od klasične pisne oblike, kar vpliva na njeno uporabo in veljavnost v pravnih postopkih.
Na kakšen način je pisna oporoka ločena od digitalne oporoke?
Omenjena razlika v urejanju ene in druge vrste zapisov oporoke je razvidna v mednarodnih dokumentih. Elektronska oblika vseh dokumentov, tudi digitalne oporoke, je v Sloveniji urejena z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Slednji narekuje, da je elektronska oblika dokumentov enakovredna pisni obliki. Iz tega izhaja, da je digitalna oporoka enakovredna drugim vrstam oporoke in ima vsak zapustnik pravico do njene uporabe.
Katere so prednosti digitalne oporoke v primerjavi s pisno obliko?
Bistvena prednost digitalne oporoke v primerjavi s pisno obliko je njena trajnost, saj zapis ostane ohranjen in dostopen kadarkoli. Kljub temu sta digitalna in pisna oporoka pred zakonom enakovredni, kar pomeni, da imata enake pravne posledice. Vendar pa določeni pravni posli niso zajeti v to enakovrednost, med njimi tudi digitalna oziroma pisna oporoka. Digitalna oporoka je veljavna le, če izpolnjuje vse zakonske zahteve. Zato je, če se zapustnik odloči za digitalno oporoko, priporočljivo, da se pred pisanjem posvetuje z odvetnikom, saj za to obliko veljajo posebna pravila, ki se razlikujejo od tistih za klasično pisno oporoko.
Razlika med pisno, elektronsko in digitalno obliko je opredeljena tudi v Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki loči tri vrste gradiva. Pri fizičnem zapisu zakon določa, da je zapis shranjen na fizičnem nosilcu, ki omogoča reprodukcijo vsebine brez uporabe tehnologije. Elektronska oblika pa je nadpomenka digitalni obliki in vključuje tako analogne kot digitalne oblike, ki so shranjene na strojno berljivem nosilcu zapisa. Ključna razlika med temi vrstami zapisov je prav uporaba tehnologije za branje vsebine, saj pri fizični obliki tehnologija ni potrebna, pri elektronskih in digitalnih oblikah pa je obvezna.
Kateri so pogoji za elektronsko obliko v mednarodnem in slovenskem pravu?
Ne glede na to, ali gre za digitalno oporoko ali katerikoli drug digitalni pravni dokument, je ključnega pomena, da je dokument trajen. To je osnovni pogoj, ki ga določajo tako mednarodni kot slovenski predpisi. Digitalna oporoka mora biti ustvarjena na trajnem mediju, kar pomeni, da mora omogočati hrambo informacij na način, ki zagotavlja dostopnost do teh informacij kadarkoli, tudi v prihodnosti. Poleg tega morajo biti takšni dokumenti reproducirani brez sprememb njihove vizualne podobe ali funkcionalnosti, s čimer se zagotavlja njihova verodostojnost in trajna uporabnost.
Iz zakona izhaja, da je pojem pisna oblika oporoke in drugih dokumentov odvisen od definicije in razlage sodišč. Elektronske naprave se namreč razlikujejo že zaradi same površine za pisanje, saj se besedilo na zaslonu lahko pojavlja in izginja, medtem ko na papirju ostaja. Tudi omenjeno je ključen razlikovalni element med pisno in digitalno oporoko. Omeniti je treba, da sodišča niso naklonjena razlagi zakonskih določb, na podlagi katerih bi brez ustrezne zakonske podlage pisna oblika vključevala tudi elektronski zapis.
Katere so prednosti pisne oporoke v primerjavi z digitalno oporoko?
Pisna oblika oporoke nudi otipljiv dokaz o obstoju in naravi izjavljene volje zapustnika in ostalih udeleženih oseb, na primer dedičev. Omogoča naknadno preverjanje izvora zapisa oporoke, oporoko pa je možno tudi videti, se je dotakniti ter vizualno preceniti njeno pristnost. Hkrati pa je pisna oporoka uspešnejša pri opozarjanju podpisnika na posledice, ki nastanejo na podlagi zapisne vsebine v oporoki. Pisna oblika omogoča nespremenjenost vsebine zapisa, omogoča čitljivost in berljivost zapisa ter ustvarja pravno veljaven način izražanja volje zapustnika in ostalih udeležencev. Pisna oblika omogoča preprosto hrambo in nadzor nad zapisano vsebino.
Digitalna oblika oporoke prav tako omogoča številne koristi, vendar na drugačen način, ki je v nekaterih primerih bolj, v drugih pa manj učinkovit. Besedilo, zapisano na elektronski medij, zagotavlja trajno dostopnost, vendar je dostopno le z uporabo informacijske tehnologije na izbranem mediju. Digitalna oporoka ne omogoča čutnega zaznavanja fizične oblike zapisa, saj je ta nadomeščena z metapodatki. Metapodatki pa omogočajo dodatno kontrolo vsebine zapisa in zagotavljajo njegovo avtentičnost.
Za katero obliko se je torej smiselno odločiti?
Vsak zapustnik mora sam pretehtati prednosti in slabosti digitalne oporoke v primerjavi s klasično pisno oporoko. Pri tem mu lahko odvetnik pomaga z informacijami in nasveti o obeh oblikah. Priporočljivo je, da se zapustnik pred pisanjem digitalne oporoke posvetuje z odvetnikom, saj je, kot že omenjeno, digitalna oporoka pravno urejena drugače kot klasična oblika. Za veljavnost digitalne oporoke je nujno, da so izpolnjeni določeni zakonski pogoji.
