Mednarodna oporoka je veljavna, če je sestavljena v pisni obliki, pri čemer ni nujno, da je napisana lastnoročno. Lahko je napisana v katerem koli jeziku in je lahko sestavljena lastnoročno ali kako drugače.
Kazalo
Kaj je mednarodna oporoka?
Oporoka je dokument, na podlagi katerega zapustnik izrazi svojo poslednjo željo glede delitve premoženja po svoji smrti. Na podlagi oporoke dedujejo dediči, ki so v oporoki omenjeni. Za obstoj oporoke je bistveno, da ima zapustnik dejansko tudi premoženje. V oporoki sam opredeli, kdo in v kolikšnih deležih bo njegovo premoženje dedoval. V praksi je oporoka zelo smiselna, saj že zapustnik razreši dvome glede delitve premoženja, s čimer se prepreči marsikateri spor med dediči.
Če zapustnik oporoke ne napiše, sledi dedovanje na podlagi zakona. V tem primeru najpogosteje dedujejo dediči, ki so v najtesnejši sorodstveni povezavi z zapustnikom, tj. dediči prvega dednega reda. Po navadi so to njegovi otroci oziroma zakonec ali zunajzakonski partner. Če zapustnik ni imel dedičev prvega dednega reda, dedujejo dediči v drugem oziroma tretjem dednem redu.
Kakšne vrste oporoke poznamo v Sloveniji in katere so značilnosti posamezne oporoke?
Slovenska zakonodaja predvideva več vrst oporok, med katerimi zapustnik izbira glede na svoje potrebe in okoliščine. Odločitev za določeno vrsto oporoke je odvisna od številnih dejavnikov, zato je priporočljivo, da se zapustnik pred pisanjem posvetuje z odvetnikom. Le pravilno sestavljena oporoka namreč zagotavlja njeno veljavnost. Če oporoka ni napisana skladno z zakonodajo, velja za neveljavno, kar pomeni, da dedovanje poteka na podlagi zakonskih določil.
Prva vrsta oporoke je lastnoročna oporoka, ki je tudi najpogostejša. Zapustnik jo napiše in podpiše sam, brez potrebe po prisotnosti prič ali notarski overitvi. Ključno je, da zapustnik celotno vsebino oporoke napiše lastnoročno. Prednost lastnoročne oporoke je njena enostavnost, zaradi česar je med zapustniki najbolj priljubljena. Njena slabost pa je možnost, da se izgubi, zato je priporočljivo, da zapustnik premisli, kje in kako jo bo hranil ter komu zaupal njeno lokacijo.
Druga vrsta oporoke je oporoka pred dvema pričama. Njena značilnost je, da zapustnik, ki zna sam brati in pisati, pred pričama izjavi svojo poslednjo voljo. Za njeno veljavnost je bistveno, da se nanjo podpišejo tako zapustnik kot tudi obe priči. Posebnost te vrste oporoke je, da jo lahko napiše kdorkoli (zapustnikov odvetnik, lahko je napisana na računalnik ipd.). Pomemben je le podpis na koncu oporoke. Prav tako mora zapustnik izjaviti, da je vsebina na oporoki dejansko njegova poslednja volja.
Naslednja oblika oporoke je notarska oporoka. Pri njej velja, da jo sestavi notar na podlagi zapustnikove poslednje volje. Notarska oporoka velja kot pravno najbolj varna, saj notar sam po sebi zagotovi, da je oporoka veljavna in je dokument v popolnosti skladen z zakonodajo. Primerna je za zapustnike, ki želijo pravno varnost in niso seznanjeni z vsemi pogoji za veljavnost drugih oblik oporoke.
Poznamo pa tudi mednarodno oporoko, ki je med omenjenimi najmanj pogosta. Gre za posebno vrsto oporoke, ki je urejena z mednarodno konvencijo. Mednarodno oporoko lahko sestavi vsak, ki si želi zagotoviti, da je ta veljavna tudi v drugih državah. Podrobnosti mednarodne oporoke bomo predstavili kasneje v članku.
Zadnja vrsta oporoke je ustna oporoka, ki je dovoljena zgolj v izjemnih okoliščinah, ko zapustnik zaradi določenih okoliščin (na primer smrtne nevarnosti) ne more sestaviti druge oblike oporoke. Za veljavnost ustne oporoke je ključno, da je podana v prisotnosti dveh prič, ki lahko kasneje potrdijo, da izraženo predstavlja zapustnikovo poslednjo voljo. Ustna oporoka je veljavna le 30 dni po prenehanju izrednih razmer, nato pa mora zapustnik izbrati drugo, formalno obliko oporoke, če želi svojo voljo ohraniti.
Katere so glavne značilnosti mednarodne oporoka?
Sestavi jo lahko tudi sodnik pristojnega sodišča na podlagi izjave zapustnika, ki je državljan Republike Slovenije v tujini, ali diplomatski oziroma konzularni predstavnik, če je oporoka sestavljena v tujini. Za veljavnost mednarodne oporoke je ključno, da zapustnik v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe izjavi, da vsebina oporoke predstavlja njegovo poslednjo voljo.
Pomembno je, da zapustnik oporoko v navzočnosti dveh prič tudi podpiše. Če se zapustnik iz kakršnega koli razloga ne more podpisati, lahko to v njegovem imenu stori pooblaščenec, s čimer se zagotovi veljavnost in pravilnost vsebine mednarodne oporoke. Na oporoko se morata podpisati tudi obe priči.
Priči pri mednarodni oporoki morata izpolnjevati določene pogoje. Prvi pogoj je, da razumeta jezik, v katerem je oporoka zapisana, da znata brati in pisati ter da imata poslovno sposobnost. Enaki pogoji veljajo tudi za tolmača, ki sodeluje pri mednarodni oporoki. Priči in tolmač so lahko tudi tujci in ni nujno, da so državljani iste države kot zapustnik.
Mednarodna oporoka je veljavna samo, če na koncu vsebuje lastnoročne podpise vseh navzočih oseb in datum. Če je oporoka sestavljena iz več strani, mora biti podpis prisoten na vsaki strani, ki mora biti tudi ustrezno oštevilčena. Poleg tega mora biti na oporoki naveden datum, ki ustreza dnevu, ko jo je podpisala pooblaščena oseba.
Mednarodna oporoka se hrani na poseben način, pri čemer pooblaščena oseba zapustnika vpraša, ali želi podati izjavo glede hrambe oporoke. Če zapustnik to potrdi, mora pooblaščena oseba to zahtevo zapisati v potrdilo, ki se priloži kot priloga k mednarodni oporoki. Potrdilo mora vključevati podatke o pooblaščeni osebi in zapustniku, datum in kraj sestave oporoke, ter potrditi, da je priložena oporoka dejansko poslednja volja zapustnika.
Prav tako mora potrditi, da je zapustnik ob prisotnosti dveh prič podpisal in potrdil oporoko, da je podpis na oporoki njegov, ter da so priče in pooblaščena oseba podpisale oporoko. V potrdilu morajo biti navedeni zapustnikova izjava o želeni hrambi oporoke, kraj in datum sestave potrdila, pečat pooblaščene osebe in potrditev, da so priče izpolnjevale pogoje za veljavnost mednarodne oporoke. To zagotavlja ustrezno dokumentiranje in varovanje oporoke ter potrjuje njeno veljavnost.
En izvod potrdila hrani pooblaščena oseba, drugi izvod pa zapustnik. Potrdilo velja kot zadosten dokaz formalne veljavnosti mednarodne oporoke, razen če se dokaže nasprotno. Če potrdilo ne obstaja, to še ne pomeni, da mednarodna oporoka ni veljavna. Oporoka ostane veljavna, če je sestavljena skladno z določbami Zakona o dedovanju.
