Kazalo
KDAJ NASTOPI DAVČNA IZVRŠBA?
Sam postopek se začne z izdajo sklepa o izvršbi
Skrajni ukrep Finančne uprave FURS v primeru, ko dolžnik ne poravna svojih obveznosti v roku, predstavlja davčna izvršba. Sam postopek se začne z izdajo sklepa o izvršbi, ki se lahko »usede« na naslednje:
- denarne prejemke dolžnika, in sicer plačo ali pokojnino,
- denarna sredstva dolžnika na bankah ali hranilnicah,
- denarne terjatve dolžnika,
- premično premoženje in vrednostne papirje dolžnika.
V primeru neuspešne davčne izvršbe naštetega lahko FURS sodišču predlaga začetek izvršbe na nepremičnine in deleže v družbi dolžnika.
Davčne obveznosti niso edine izterjave, ki jih FURS terja. Na predlog Policije lahko terja tudi nedavčne obveznosti, kot so globe.
Dolžniku se lahko obveznosti prisilno izterjajo, tudi če ima premoženje in prebivališče v drugi državi članici EU.
Kaj lahko torej FURS vzame dolžniku?
V primeru davčne izvršbe FURS zoper fizično ali pravno osebo oziroma podjetnike in podjetja se nihče od njih ne počuti prijetno. Tisti, ki svoje obveznosti sproti poravnajo, se nimajo česa bati. Izvršba se vedno sproži proti tistim, ki svojih davčnih obveznosti ne poravnajo pravočasno ali se svojih obveznosti na dolgi rok izogibajo.
Obstajajo različni načini davčne izvršbe, in sicer na denarna sredstva dolžnika ali na njegove denarne terjatve, na premično ali nepremično premoženje.
Če govorimo o izvršbi na denarna sredstva dolžnika, mislimo predvsem na plačo ali pokojnino, ki se štejejo kot dohodek iz delovnega razmerja. Tukaj obstaja omejitev davčne izvršbe, in sicer dve tretjini prejemka, kar pomeni, da mora dolžniku po izvršbi ostati najmanj 76 % minimalne bruto plače. Za tiste, ki imajo vzdrževane člane, velja merilo, da jim ostaja višji znesek po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih. Treba je poudariti, da omejitve veljajo za prejemke, nakazane v tekočem mesecu. To pomeni, da lahko izvrševalec sklepa o davčni izvršbi nekomu, ki v istem mesecu prejme recimo plačo in nagrado za uspešnost, zaseže vse, kar presega 76 % minimalne plače.
Kdaj davčna izvršba ni mogoča?
- preživnina dolžnika,
- štipendija,
- prejeta odškodnina za telesne poškodbe,
- denarna socialna pomoč,
- različni dodatki, kot so otroški, starševski in varstveni dodatek,
- nujno potrebni predmeti gospodinjstva za osebno rabo, in sicer pohištvo, obleka, obutev, posoda, hrana in kurjava za pol leta, živina in stroji za kmetijsko dejavnost, poročni prstan, medalje, medicinski pripomočki ipd.
Če govorimo o izvršbi na denarne terjatve dolžnika, lahko FURS zarubi terjatev do višine dolga dolžnika. V tem primeru dolžnikov dolžnik znesek terjatve plača po sklepu o izvršbi FURS na predpisan račun in ne na račun dolžnika.
Najhujše, kar se lahko pripeti dolžniku, je izvršba na nepremično premoženje ali deleže v družbi ter premoženjske pravice. To zadevo opravi sodišče v skladu z zakonom. Pri tem so tudi omejitve predvsem pri samostojnih podjetnikih ter pravnih osebah, kjer davčna izvršba ni mogoča na orodja, stroje ali delovne priprave, ki so nujno potrebne za opravljanje dejavnosti. Prav tako ni možno rubiti polizdelkov, surovin za predelavo ter pogonskega goriva, potrebnega za trimesečno proizvodnjo.
Vendar bodite pozorni na naslednje: v primeru, da v šestih mesecih od dneva zapadlosti ne poplačate dolga, se lahko davek vseeno izterja tudi iz zgoraj navedenih sredstev. Zato vsem podjetnikom in podjetjem predlagamo, da redno spremljajo svoje davčne obveznosti in jih pravočasno poravnajo v izogib zelo neprijetni davčni izvršbi FURS. Mogoče omenimo še, da so na voljo tudi instrumenti dogovora s FURS, in sicer obročno plačevanje, odlog plačila ter v izjemnih primerih celo odpis davčnih dolgov.
