Družbena pogodba

Bistveni koraki pred vpisom družbe v sodni register pa se nanašajo na sklenitev družbene pogodbe v obliki notarskega zapisa ter hkrati sklenitve pogodbo o vodenju transakcijskega računa. Vplačan mora biti tudi osnovni kapital družbe. Šele ko so vsi omenjeni pogoji izpolnjeni, se lahko družba vpiše v sodni register.

Po tem, ko je družba že vpisana v sodni register, pa je treba izdelati žig in AJPES obvestiti o dejavnostih, ki jih bo družba opravljala, da jo AJPES vpiše v sistem. O ustanovitvi družbe je treba tudi poročati v javni objavi, ki je vidna v Uradnem listu RS.

Družbena pogodba v skladu s 474. členom Zakona o gospodarskih družbah predstavlja osnovo za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.).

D. o. o. je tako v Sloveniji kot v svetu najpogostejša oblika gospodarske družbe, ki predstavlja pravno osebo kot nosilca pravic in obveznosti. Za d. o. o. velja, da za prevzete obveznosti jamči le do višine lastnega premoženja. Osnovni kapital je v celoti lastni vložek lastnika oziroma družbenikov, s čimer pridobijo pravico do poslovnega deleža, zapisano znotraj družbene pogodbe. Poslovni delež je izražen v odstotkih

D. o. o. lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, tako slovenskih kot tujih.

Bistvo tovrstne oblike gospodarske družbe je, da lastniki oziroma družbeniki do nastalih obveznosti znotraj družbe ne odgovarjajo s svojim osebnim premoženjem. Možne so sicer izjeme, vendar je takrat govora o spregledu pravne osebe.

Katere elemente mora vsebovati družbena pogodba in postopek vpisa družbe?

Preden družbeniki podpišejo družbeno pogodbo, se morajo dogovoriti o vseh podrobnostih. Prva med njimi je gotovo ime družbe. Ker je ime najpogosteje uporabljeno, svetujemo, da je kratko in da se vsebinsko nanaša na dejavnost. Poleg tega mora biti ime družbe v slovenskem jeziku, uporabo tujih besed pa določa zakon. Poleg imena morajo biti navedene še dejavnost družbe s šifro ter dodatne besede, kot so kratice in podobno.

Kakšen mora biti začetni vložek družbenikov oziroma koliko znaša začetni kapital?

Ob ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo je začetni vložek družbenikov obvezen. Pri klasičnem d. o. o. mora osnovni vložek znašati vsaj 50 eur, osnovi kapital pa ne sme biti večji od 7500 evrov. Ob tem je treba omeniti, da je lahko osnovni vložek bodisi v denarju bodisi kot stvarni vložek. Pred vpisom morajo družbeniki zagotoviti vsaj četrtino osnovnega vložka.

Na kakšen način se izbere dejavnost, ki jo družba opravlja?

Družbeniki se lahko sami dogovorijo, katero dejavnost bo družba opravljala, to pa morajo vključiti tudi v družbeno pogodbo. Načeloma je izbira dejavnosti prosta, pri določenih poslih pa velja, da jih določajo posebni zakoni. Družba lahko izbere tudi več dejavnosti, te pa se v sodni register vpisujejo skupaj s šifro, ki jo določa SKD (Standardna klasifikacija dejavnosti).

Na kakšen način se sklene družbena pogodba?

Za veljavnost družbene pogodbe je ključno, da se sklene v obliki notarskega zapisa. Vsebovati mora elemente, kot so ime in sedež družbe, imena in priimke družbenikov, dejavnost in firmo, znesek osnovnega kapitala in plačila posameznega družbenika, čas delovanja družbe (samo v primeru, ko je družba ustanovljena za omejen časovni okvir), obveznosti in pravice, ki jih imajo družbeniki, ter predmete stvarnih vložkov. Poleg omenjenih ima lahko družbena pogodba tudi ostale sestavine, ki so predmet dogovora med družbeniki.

Kaj vse je treba predložiti k predlogu za vpis v sodni register?

Poleg predloga je treba priložiti tudi dokaze o identiteti družbenikov, če gre za fizične osebe, ali pa dokaze o vpisu v sodni register za pravne osebe. Fizične osebe se identificirajo tako, da v predlogu navedejo svoj EMŠO, pravne osebe pa navedejo enotno identifikacijsko številko, ki jo prejmejo kot pravne osebe. Če je družbenik fizična oseba iz tujine, mora svojo identiteto dokazati z overjenim prevodom potrdila o državljanstvu. Oblika takšnega predloga ni fiksna in se prilagaja glede na potrebe družbenikov, vseeno pa mora vsebovati vse glavne zahtevane podatke.

Tuje fizične osebe identiteto dokazujejo z overjenim prevodom potrdila o državljanstvu oziroma izpiska iz druge uradne evidence svoje države. Oblika predloga ni predpisana (obrazci za vpis se lahko kupijo tudi v knjigarni), pomembno pa je, da predlog vsebuje vse zahtevane podatke.

Poleg predloga za ustanovitev d. o. o. je treba priložiti tudi notarski zapis družbene pogodbe, poročilo o vseh pravnih poslih in stvarnih vložkih ter deležih vložkov posameznega družbenika, seznam družbenikov, poročilo revizorja, ki vsebuje vrednosti stvarnih vložkov, listino o varščini (tedaj, ko družbo ustanavlja en družbenik in denarni vložek ni v celoti vplačan), potrdilo banke o nakazilu denarnih vložkov kot osnovni kapital in overjen podpis prokuristov in poslovodij.

V katere evidence vse se mora vpisati družba z omejeno odgovornostjo?

Ena izmed najpomembnejših evidenc, v kateri so navedeni vsi glavni podatki o družbi, je AJPES. Slednji je pomemben zato, ker vodi evidenco o dejavnostih, ki jih družbe izvajajo. Če se družba odloči, da bo opravljala več dejavnosti hkrati, mora definirati, katera dejavnost je njena glavna dejavnost. To pa mora definirati zato, ker je glavna dejavnost vezana na kolektivno pogodbo. Podjetje svojo dejavnost prijavi s pomočjo obrazca, ki ga prejme s strani sodišča, ko se podjetje vpiše v sodni register. Oddati mora tudi sklep sodišča.

Poleg objave v Ajpesu pa mora biti vpis podjetja objavljen tudi v Uradnem listu. Ta objava je obvezna, podatke za objavo pa mora podjetje poslati sodišču. Objava v Uradnem listu vsebuje podatke o vrsti družbe, matično številko, pooblaščence, vrednost osnovnega kapitala, ustanovitelje in ostale bistvene sestavine.

Kdaj družba pridobi pravico za opravljanje dejavnosti?

V trenutku, ko se družba vpiše v sodni register, pridobi tudi pravico za opravljanje svoje dejavnosti. Izjema je tedaj, ko je za opravljanje določene dejavnosti treba izpolnjevati posebne pogoje. V tem primeru mora družba najprej zagotoviti, da zadostuje vsem predpisanim pogojem. Dejavnosti, pri katerih je treba izpolnjevati posebne pogoje, so navadno gostinske dejavnosti, igre na srečo, proizvodnja in prodaja vina in podobne. Če se družba odloči, da bo opravljala prevozniško dejavnost, mora pridobiti posebno licenco s strani Gospodarske zbornice Slovenije. Enako velja tudi v primeru, ko družba ponuja turistične storitve. Če družba resnično izpolnjuje vse predpisane pogoje, pa preverjajo inšpekcijske službe.

Na podlagi zakona je treba izpolnjevati posebne pogoje tudi v primeru gradnje objektov, ti pa so določeni v Zakonu o gradnji objektov. Ta narekuje, da mora za vsak gradbeni objekt, vključno z deli gradbenega objekta, obstajati gradbeno dovoljenje. Na drugi strani obstajajo posebni pogoji, ki so določeni v Stanovanjskem zakonu. Ta določa, da lahko najemnik najeto stanovanje uporablja tudi za opravljanje dovoljene dejavnosti, če pri tem upošteva pogoje, ki jih določata stanovanjska pogodba in zakon. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti v najemnem stanovanju mora najemnik pridobiti od lastnika v pisni obliki. Tudi Obrtni zakon ima specificirane določene pogoje. Ti so usmerjeni v pridobivanje obrtnega dovoljenja, če želi družba opravljati obrtno dejavnost. To dovoljenje podeli Obrtna zbornica Slovenije.

Kakšne davke mora plačevati družba z omejeno odgovornostjo?

Družba z omejeno odgovornostjo mora plačati davek od dobička, davek na dodano vrednost (v kolikor je dosegla raven dobička, ki je določena v zakonu ali obstaja izjava za vpis v davčno evidenco) ter druge morebitne dajatve. V trenutku, ko se družba z omejeno odgovornostjo vpiše v sodni register, postane tudi na podlagi zakona članica Gospodarske zbornice Republike Slovenije. Če se družba ukvarja z obrtno dejavnostjo, pa velja, da poleg tega z vpisom postane tudi članica Obrtne zbornice Slovenije. Družba mora za to plačati članarino, ki je določena na podlagi posebnega dogovora med zbornicama.

Preden se družbeniki torej dogovorijo, katero pravnoorganizacijsko obliko bodo izbrali za ustanovitev svoje družbe, jim svetujemo, da se dobro pozanimajo o vseh prednostih in slabostih, ki jih prinaša posamezna oblika družbe. Ko izberejo primerno obliko, pa naj se družbeniki temeljito pogovorijo tudi o vseh elementih, ki jih bodo vključili v družbeno pogodbo, saj se bodo le tako v prihodnosti izognili morebitnim sporom.

Katere so prednosti ustanovitve d. o. o. v primerjavi s preostalimi oblikami podjetij?

• Ustanovitelji oz. družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe,
• možna sta dogovor in sestava pogodbe med družbo in njenimi družbeniki,
• ponuja večjo perspektivo, več priložnosti in ugleda pri delovanju na trgu,
• ustanovitev podjetja je hitra in preprosta.

Kakšen je vložek ob ustanovitvi d. o. o.?

Osnovni kapital v obliki finančne osnove družbe, ki predstavlja jamstvo upnikom za poplačilo njihovih terjatev, znaša 7500 €. To pa je lahko v obliki denarja, premičnine, nepremičnine, podjetja ali dela podjetja, kar sodi pod stvarni vložek ali stvarni prevzem v obliki sedanjega obrata, prihodnjega obrata ali katerega drugega premoženjskega predmeta. Pomemben je tudi podatek, da lahko družba s finančnim vložkom kot osnovnim kapitalom razpolaga po želji.

Zakaj, kdaj in kako se ustanovi družbena pogodba pri d. o. o.?

Kadar podjetje ustanavlja ena oseba, ne govorimo o družbeni pogodbi, temveč o aktu o ustanovitvi.

V primeru, da d. o. o. ustanavljata vsaj dve fizični pravni osebi oziroma družbenika, pa je nujno skleniti družbeno pogodbo. Ta namreč ureja delovanje podjetja in razmerje med družbeniki.

Kaj mora vsebovati družbena pogodba?

• Ime, priimek ter naslov ustanovitelja oziroma družbenika in sedež vsakega družbenika,
• sedež oziroma naslov družbe,
• dejavnost družbe,
• omembo zneska osnovnega kapitala,
• omembo zneska vsakega družbenika in njegov poslovni delež,
• v primeru, da je d. o. o. ustanovljen za določen čas, mora biti vključena navedba časa delovanja,
• navedbo morebitnih obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe oziroma ostalih družbenikov.

Kje in na kašen način se sklene družbeno pogodbo?

Družbeno pogodbo lahko v enostavnih odnosih med družbeniki sklenemo na posebnem obrazcu e-Vem ali pri notarju v obliki notarskega zapisa. Običajno se družbeno pogodbo prek obrazca e-Vem sklepa v primeru, ko gre za enostavnejše odnose med družbeniki, kajti ta vsebuje le osnovne sestavine družbene pogodbe. V ostalih primerih, predvsem ko gre za kompleksnejše odnose in je v pogodbo treba vključiti še preostale določbe, je družbeno pogodbo treba skleniti pri notarju v obliki notarskega zapisa.

Ob sklepanju, pripravi in razumevanju družbene pogodbe se je vsekakor smiselno in priporočljivo povezati z izkušenim odvetnikom za pogodbe.

Kateri so izzivi pri ustanovitvi d. o. o.?

• Precejšen vložek v obliki osnovnega kapitala,
• precej visoko davčno obremenjeno izplačevanje dobička,
• višji stroški poslovanja.