Kazalo

Ko delodajalec in delavec skleneta delovno razmerje, je zelo priporočljivo, da oba dobro poznata pravice delavcev na eni strani in njegove obveznosti na drugi. Kršenje pravic delavcev lahko namreč pogosto vodi v razne spore, na podlagi katerih imajo delodajalci dodatne stroške.
PRAVICE DELAVCEV IN OBVEZNOSTI
Ena izmed glavnih pravic, ki jih ima delavec ob sklenitvi delovnega razmerja (ne glede na to, za kakšno delovno razmerje gre), je pravica do plačila za opravljeno delo.
Poleg pravice delavcev do plačila imajo ti pravico tudi do varnosti pri opravljanju svojega dela, pravico do tega, da mu delodajalec zagotovi opravljanje dela, za katerega sta se dogovorila, ter pravico do varovanja zasebnosti in osebnih podatkov. Pravice delavcev ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki narekuje, da imajo delavci tudi pravico do pripravništva, poskusnega dela, odmora, letnega dopusta, plače, odpravnine, izobraževanja in ostalega.
PRAVICE DELAVCEV DO PRIPRAVNIŠTVA
Pravica delavcev do pripravništva je pravica, ki delavcu daje možnost izobraževanja oziroma usposabljanja za samostojno delo. Ta pravica lahko traja eno leto od začetka zaposlitve, v tem času pa mora delavec prejemati pripravniško plačo. V kolikor pripravnik v enem letu pripravništvo opravlja za krajši delovni čas, se mu lahko doba pripravništva podaljša še za pol leta. Pri tem je treba opozoriti, da pripravnik ni enako vajenec. Za vajenca se smatra, da je že uspešno opravil dobo usposabljanja in je na delovno mesto že prišel z določenimi izkušnjami. Tudi pripravnik je smatran kot delavec in mu tako pripada plačilo v višini najmanj 70 % osnovne plače, ki jo prejema delavec, ki opravlja enako delo, a je že redno zaposlen. Pripravniška plača ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače. Če govorimo o prostovoljstvu, pri tem oseba ni v delovnem razmerju, ampak na prostovoljni bazi opravlja določeno delo, za katerega ne prejema plačila. Kljub temu ima prostovoljec pravico do poplačila stroškov na prevoz in hrane.
PRAVICE DELAVCEV DO POSKUSNEGA DELA
Druga pomembna pravica delavcev je pravica do poskusnega dela. Ta je dogovorjena znotraj pogodbe o zaposlitvi. Njen namen je predvsem preverjanje obstoječega znanja in sposobnosti delavca ter njegove kompatibilnosti za opravljanje določene vrste dela. Tudi delavec na poskusnem delu nima enakih predpogojev kot pripravnik, saj se zanj smatra, da določeno znanje že ima in le dokazuje implementacijo svojega znanja v praksi. Poskusna doba navadno traja do pol leta, lahko pa se podaljša, če je moral delavec na poskusnem delu s tega začasno izostati.
PRAVICE DELAVCEV DO DELOVNEGA ČASA
Pravice delavcev obsegajo tudi pravico do delovnega časa, na podlagi česar se določi, koliko ur na dan je delavec na razpolago svojemu delodajalcu. V delovni čas sta všteta tudi odmor za malico in upravičena odsotnost z dela. Delavec je z dela upravičeno odsoten zaradi plačanega letnega dopusta, državnih praznikov, zdravstvenih težav, izobraževanja, smrti v družini, starševskega dopusta, neplačanega letnega dopusta … Pravica delavcev do odmora slednjim vsak dan pripada za 30 minut in je namenjena malici. Če delavec v kosu dela 12 ur, mu pripada dodaten odmor.
PRAVICE DELAVCEV DO LETNEGA DOPUSTA
Pravice delavcev vključujejo tudi pravico do letnega dopusta. Pri pravici delavcev do letnega dopusta je ključno vedeti, da je ta pravica vezana na posamezno koledarsko leto, v katerem delavec opravlja delo. Z zakonom je opredeljeno, da ima delavec pravico do vsaj 4 tednov letnega dopusta znotraj posameznega koledarskega leta. Delavec si lahko letni dopust okvirno izračuna tako, da vzame 1/12 sorazmernega dela za vsak polni mesec opravljanja dela v enem letu. Če delavec dela 5 dni na teden, mu navadno pripada pravica do letnega dopusta v višini najmanj 20 dni. Če delavec dela 6 dni na teden, mu pripada pravica do dopusta minimalno 24 dni. Delavci, ki opravljajo določene vrste dela, imajo pravico do dodatnih dni dopusta. To so navadno tudi tisti delavci, ki še niso polnoletni in jim pripada še dodatnih 7 dni dopusta. Dodatne dni lahko prejmejo tudi delavci, ki varujejo otroke z duševno ali telesno prizadetostjo, so starejši od 55 let ali imajo težjo telesno okvaro. Tem delavcem poleg ostalih dni pripadajo še 3 dnevi dopusta. Če imajo delavci doma otroka, ki še ni dopolnil 15 let, lahko koristijo še dodaten dan dopusta. Dodaten letni dopust (več dni od zakonsko določenega minimuma) je možen tudi z določbo v pogodbi o zaposlitvi ali s kolektivno pogodbo družbe, v kateri je delavec zaposlen. Koliko letnega dopusta bo delavec imel v koledarskem letu, ga je dolžan obvestiti delodajalec, in sicer najkasneje do 31. marca v tekočem letu.
PRAVICE DELAVCEV DO REGRESA ZA LETNI DOPUST
Pravice delavcev vključujejo tudi pravico do regresa za letni dopust. Delavec ima pravico, da za letni dopust prejme plačilo najmanj v višini minimalne plače. Temu plačilu z drugo besedo rečemo regres, delodajalec pa ga je dolžan izplačati najkasneje do 30. junija v tekočem koledarskem letu. V kolikor kolektivna pogodba določa drugače, lahko delodajalec regres izplača tudi najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu. Na tej točki je treba poudariti, da delavci, ki letni dopust koristijo sorazmerno, prejmejo tudi regres v višini sorazmernega deleža.
PRAVICA DELAVCA DO PLAČE
Kot že omenjeno, med najpomembnejše pravice delavcev sodi pravica do plače. Osnovna plača je definirana kot plača, ki vključuje denarno nadomestilo za polni delovni čas z vnaprej določeno variabilo na podlagi delovnih rezultatov. Plačo delavec dobi na podlagi normalnih delovnih pogojev, ki so že vnaprej definirani v pogodbi o zaposlitvi. Osnovna plača ni nikoli nižja od zneska, ki je določen v kolektivni pogodbi. Znesek osnovne plače se določi tudi na podlagi zahtevnosti dela in delovnih pogojev, ki jim je delavec izpostavljen. Delavec ima pravico, da plačo prejme po enem mesecu rednega opravljanja svojega dela. Pomembno je, da delodajalec delavcu ob prejemu plače izroči tudi plačilni list. Kot že omenjeno, plača ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače.
PRAVICA DELAVCA DO IZOBRAŽEVANJA
Delavec ima tudi pravico do izobraževanja, ki pa mu ga mora zagotoviti delodajalec. To velja predvsem tedaj, ko gre za nujno usposabljanje za prihodnje kakovostno opravljanje dela.
PRAVICA DELAVCA DO ODPRAVNINE
Tudi odpravnina sodi med ključne pravice delavcev. Delavec lahko odpravnino prejme tedaj, ko je delodajalec delavca iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti odpustil. Gre torej za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec pa odpravnine ne more zahtevati tedaj, ko je bil zaposlen manj kot leto dni. Višina odpravnine je odvisna od let zaposlitve in je višja, če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen dlje časa. Odpravnino lahko pridobi tudi delavec, kateremu se je podaljšala pogodba o zaposlitvi za določen čas in je bila ta pogodba sklenjena enkrat po 13. 4. 2013.
Odvetnik za delovno pravo vam bo lahko pomagal pri vseh omenjenih zadevah.