Zastavna pravica
Stvarnopravni zakonik (SPZ-A) v 128.členu med drugim navaja sledeče:

  • Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.
  • Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga.
  • Predmet zastavne pravice so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, če je mogoče z njimi razpolagati in če imajo premoženjsko vrednost.

V primeru, da je predmet zastave premičnina je to ročna zastava, v primeru, kadar je zastavna pravica na nepremičnini je to hipoteka, možno pa je zastaviti tudi vrednostne papirje.

Kdaj nastane zastavna pravica?

Zastavna pravica nastane na podlagi:

  • Pravnega posla, za katerega je potreben veljavni pravni posel, iz katerega izhaja: obveznost ustanoviti zastavno pravico, obveznost izvršitve razpolagalnega posla (primer: pri nepremičnini vpis hipoteke v zemljiško knjigo, pri premičnini pa njena izročitev) ter razpolagalna sposobnost zastavitelja.
  • Zakonite zastavne pravice ki nastopi ko, so izpolnjeni pogoji, ki jih predvideva Obligacijski zakon.
  • Sodne odločbe, ki nastane s pravnomočnostjo sodne odločbe, razen če zakon ne določa drugače.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

Kakšne so pravice zastavnega upnika?

  • Hraniti stvar, ki je predmet zastavne pravice kot dober gospodar
  • Nima pravice stvar, ki je predmet zastavne pravice uporabljati, jo komu izročiti ali dati v pod zastavo, razen če mu zastavitelj to dovoli.
  • Plodove, ki so predmet zastave naj se ločijo od glavne stvari in naj pripadajo dolžniku, razen če je v pogodbi določeno drugače.
  • V primeru, da se naknadno pokažejo stvarne ali pravne napake na zastavljeni stvari in se z njo ni mogoče več poplačati do višine zavarovane terjatve, lahko zastavni upnik od dolžnika zahteva drugo obliko zavarovanja
  • Če se zastavljena premičnina kvari ali na drugačen način izgublja svojo vrednost, zaradi katere ne bo možno poplačati zavarovane terjatve, lahko sodišče na zahtevo upnika zahteva od dolžnika drugo zavarovanje.
  • Takoj ko je terjatev poplačana, mora zastavni upnik stvar vrniti oziroma dovoliti prevzem.

Kakšne so pravice zastavitelja zastavne pravice?

  • Zastavitelj lahko zahteva zamenjavo predmeta zastave in sicer tako, da zahteva vrnitev zastavljene stvari s pomočjo sodišča, vendar le v primeru, če priskrbi drugo ustrezno stvar.
  • Zastavljeno stvar je možno prodati na zahtevo zastavitelja, katero mora odrediti sodišče. Ta se lahko proda določeni osebi po določeni ceni, v primeru, da so varovani interesi zastavnega upnika.

Zastavna pravice se izvršI na dva načina:

  • S sodno prodajo zastavljene stvari : Če zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, sme zastavni upnik zahtevati od sodišča odločbo, naj se zastavljena stvar proda
  • Z izvensodno prodajo zastavljene stvari : Upnik in dolžnik se z zastavno pogodbo dogovorita, da se zastavljena premičnina proda izvensodno. Tak dogovor mora bit pismen. Pri gospodarskih pogodbah se dogovor o izvensodni prodaji domneva. Zastavni upnik lahko zastavljeno premičnino proda na javni dražbi ali morebitni borzi po tržni ceni. Prodaja se lahko opravi v osmih dneh po dnevu ko je dolžnika oz zastavitelja o tem obvestil.

Ocena

POKLIČITE