Avtorska pogodba je zapisana v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah RS, kjer je v 99. členu določeno, da se z avtorsko pogodbo o naročilu dela avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo ta plačal honorar.
KAJ JE AVTORSKA POGODBA?
Avtorska pogodba je pravna pogodba, ki jo skleneta avtor in naročnik storitve. Avtor se zaveže, da bo ustvaril avtorsko delo za naročnika, medtem ko se naročnik zaveže, da bo avtorju za opravljeno delo plačal dogovorjeni honorar. Avtor je fizična oseba, ki je odgovorna za ustvarjanje avtorskega dela v okviru avtorske pogodbe.
V avtorski pogodbi se določijo tudi avtorske pravice, ki se želijo prenesti z avtorja na naročnika. Te avtorske pravice se natančno opredelijo v avtorski pogodbi. V primeru, da želi naročnik avtorske pravice prenesti na tretjo osebo, je to mogoče le z dovoljenjem avtorja. Zato je pomembno, da se v avtorski pogodbi opredeli tudi pravica do morebitnega prenosa avtorskih pravic z naročnika na tretje osebe.
V avtorski pogodbi se lahko naročnik in avtor dogovorita tudi o neizključnem prenosu avtorskih pravic, pri čemer avtor obdrži določene pravice nad avtorskim delom, ki jih je prenesel na naročnika. Vendar je možen tudi izključen prenos avtorskih pravic, kar pomeni, da avtor izgubi določene pravice nad avtorskim delom.
AVTORSKA POGODBA – KDAJ JO JE SMISELNO SKLENITI?
Avtorsko delo oziroma avtorske pravice varujejo dela avtorja. Avtorske pravice so skupen izraz za upravičenje, ki izhaja iz avtorskega dela.
V primeru, kadar želimo opraviti neko storitev ali se odzvati na priložnost ali ponudbo po dodatnem zaslužku izven delovnega razmerja, nam to omogoča sklenitev avtorske pogodbe ali podjemne pogodbe.
Kakšna je vsebina avtorske pogodbe?
Avtorska pogodba mora vsebovati osnovne informacije o strankah, ki sklepajo pogodbo. Pomembno je, da je opis avtorskega dela podrobno in natančno opredeljen, da je jasno, kaj je predmet pogodbe. V avtorski pogodbi je treba tudi izrecno opredeliti avtorske pravice, ki se prenašajo, ter določiti vrsto prenosa in opredeliti, ali je ta izključen ali neizključen oziroma časovno ali krajevno omejen.
Poleg tega mora avtorska pogodba vsebovati določbo o plačilu za avtorsko delo ter opis stroškov, ki bodo nastali v zvezi z izvedbo avtorskega dela.
Avtorska pogodba nima tako visokega davčnega bremena kot podjemna pogodba, ki se velikokrat uporabi namesto avtorske pogodbe. Pogoj, da sklenemo avtorsko pogodbo, je seveda, da lahko izkažemo, da gre za avtorsko delo oziroma ga je možno opredeliti kot takšnega.
Primer avtorske pogodbe
Na vrhu avtorske pogodbe na levi strani se napišejo podatki o naročniku in avtorju.
V 1. členu avtorske pogodbe je treba napisati, da se stranki zavezujeta, da ima vsebina avtorske pogodbe znake avtorskega dela.
V 2. členu se običajno dogovorita glede prenosa avtorskih pravic in tega, za kakšen prenos gre. Določita tudi časovno obdobje veljavnosti prenesenih avtorskih pravic.
V 3. členu avtorske pogodbe se stranki dogovorita o vsebini avtorskega dela in njegovem obsegu.
V 4. členu avtorske pogodbe se naročnik zaveže, da bo dopustil uporabo podatkov, ki so potrebni, da lahko avtor realizira vsebino avtorske pogodbe. Avtor avtorske pogodbe pa se zaveže, da bo ravnal v skladu s pravili Zakona o varstvu osebnih podatkov.
V 5. členu po navadi določita denarno nadomestilo oziroma honorar, ki pripada avtorju, ter bančne podatke, ki se jih uporabi za nakazilo plačila za delo po avtorski pogodbi. Pri tem je treba plačati akontacijo dohodnine.
V 6. členu se opozori, da se za interpretacijo določil, ki morebiti niso posebej opredeljena v avtorski pogodbi, uporablja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah RS.
V 7. členu se obe stranki avtorske pogodbe sporazumeta, da bosta vsak morebitni spor reševali po mirni poti. Če to ne bo mogoče, pa določita, katero sodišče bo pristojno za odločanje o sporu.
V zadnjem členu se napiše, da je pogodba sestavljena v dveh izvodih, pri čemer vsaka stranka sprejme po en izvod avtorske pogodbe.
Na koncu avtorske pogodbe se doda še podpis ter kraj in datum podpisa. Avtorska pogodba začne veljati z dnem podpisa pogodbe.
KDAJ PRIDE V POŠTEV SKLENITEV AVTORSKE POGODBE?
Avtorska pogodba pride v poštev v primeru, ko posameznik (izvajalec pogodbe) po predhodnem dogovoru opravi začasno delo, vendar ga zaradi narave dela, naročnik ne namerava zaposliti, oziroma z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi.
KAJ JE AVTORSKO DELO?
Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah vsebuje naslednjo definicijo: Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene«
POGOJI, DA LAHKO NEKO STORITEV OKVALIFICIRAMO KOT AVTORSKO DELO:
- Individualnost, ki je najpomembnejša lastnost avtorskega dela, ki pa nujno, da je absolutno izvirnost ali novost, kot je to v primeru patentnega varstva,
- intelektualnost, ki nakazuje na to, da da je delo odraz človeškega duha, njegovih misli, čustev oziroma občutkov, ter naznani, da je avtorsko delo nematerialna dobrina.
- avtorsko delo je vedno rezultat človekovega ravnanja in ne dela s stroji ali živali in vključuje lastno ustvarjalnost,
- področje književnosti, znanosti in umetnosti je potrebno razlagati zelo široko
- izraženost pomeni manifestacijo svojega dela, da ga ostali zaznajo z zaznavnimi čutili( vidijo, slišimo, otipajo, ..).
KATERA PODROČJA VKLJUČUJE AVTORSKA POGODBA?
- Govorjena dela kot na primer vodenje prireditev, govori, pridige, predavanja in podobno,
- pisana dela in sicer pisanje člankov, raznih objav, leposlovna dela, priročnikov, študije in drugo,
- glasbena dela z besedilom ali brez besedila (nastop pevca na prireditvi, nastop instrumentalista na dogodku,…),
- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
- koreografska in pantomimska dela,
- fotografska dela na prireditvi, dogodku, seminarju, predavanju,..,
- avdiovizualna dela ob koncertu, seminarju, prireditvi,..,
- likovna dela (slike, grafike, kipi,…),
- arhitektura dela (skice, načrti, izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture),
- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
- kartografska dela,
- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja,…).
KAKŠNI SO DAVČNI VIDIKI PRI SKLENITVI AVTORSKE POGODBE?
Dohodek iz avtorske pogodbe se obravnava, kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in se upošteva v letno dohodninsko osnovo. Davčno osnovo predstavlja dohodek, ki je zmanjšan za normirane stroške za 10 odstotkov dohodka. Posameznik lahko poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške, kot so stroški prevoza, prenočitev in so povezani z opravljanjem dela ali storitev iz avtorske pogodbe. Dejanske stroške lahko posameznik uveljavlja le na podlagi dokazil, kot so računi, potrdila in drugo. Naročnik storitev oziroma izplačevalec dohodka, pa je dolžan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov od davčne osnove ob izplačilu dohodka.
AVTORSKA POGODBA IN SOCIALNI PRISPEVKI:
V primeru sklenitve avtorske pogodbe je potrebno plačilo za prispevek zdravstvenega zavarovanja in sicer v višini 6,36 odstotkov od bruto dohodka, ki je obvezen na strani avtorja pogodbe ter 0,53 odstotka od bruto dohodka, ki je obvezen na strani naročnika oziroma izplačevalca dohodka.
Avtorska pogodba je v določenih primerih priporočljiva, včasih celo edina možnost pri dodatnem zaslužku izven delovnega razmerja. Poznavanje vseh zakonitosti, obveznosti in pravic ter pravni vidik ob sklenitvi avtorske pogodbe so zagotovo izjemnega pomena, ki pripomorejo k odločitvi ob sklenitvi to vrstne pogodbe. V naši odvetniški pisarni vam bomo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja in poskrbeli, da bo vaša odločitev prava odločitev.
AVTORSKE PRAVICE oziroma AVTORSKO DELO
Avtorske pravice avtorju omogočijo, da uresničuje osebne in premoženjske interese v zvezi s svojim avtorskim delom.
KAJ VARUJEJO AVTORSKE PRAVICE OZIROMA AVTORSKO DELO?
Avtorsko delo oziroma avtorske pravice varujejo dela avtorja s področja književnosti, umetnosti in znanosti. Zaščiteni so lahko tudi razni govori, predavanja, pisana dela (npr. leposlovni članki, priročniki itd.), glasbena dela (brez ali z besedili), gledališka dela, koreografska dela, pantomime, likovna dela (grafike, slike itd.), arhitekturna dela, fotografije, risbe, načrti, skice, dela uporabne umetnosti, avdiovizualna dela, tabele in ostala dela podobne narave.
KAKO LAHKO UGOTOVIMO, ALI JE DELO RES AVTORSKO DELO?
Avtorske pravice so določene na podlagi zakona. Da bi se uveljavile, je treba najprej ugotoviti, ali je določeno delo sploh avtorske narave. Sodna praksa je oblikovala predpostavke, s katerimi lahko ocenimo, ali je delo avtorsko ali ne. V prvi vrsti mora biti delo stvaritev posameznega človeka, in ne rezultat uporabe naprave. Poleg tega mora delo izhajati z nekega področja (torej področja književnosti, umetnosti, glasbe in podobno) ter nastati v duhu avtorja. To pomeni, da mora avtorsko delo imeti njegovo osebno noto. Pomembno je tudi, da se lahko delo zaznava s človeškimi čuti. Iz tega izhaja, da je potrebna izraženost dela (ki se kaže na primer v obliki koncerta, razstave in podobno).
Avtorske pravice se ne morejo aplicirati na delo, ki ne zadošča omenjenim predpostavkam. Skladno z zakonom avtorskih pravic ni možno uveljavljati na idejah, načelih in odkritjih, uradnih besedilih iz zakonov in delih ljudske književnosti.
KDAJ NASTANEJO AVTORSKE PRAVICE?
Avtorske pravice oziroma avtorsko delo nastanejo ob stvaritvi dela. Za njihovo veljavnost ni potrebna posebna registracija avtorja, vendar je delo priporočljivo vpisati v register avtorskih del, ki ga vodi Avtorska agencija za Slovenijo. V register so vključene osebe, ki so imetniki del. Avtor ima avtorske pravice za čas svojega življenja in še 70 let po smrti, imetnik pa je le oseba, ki je delo ustvarila, in nihče drug.
KAKŠNE PRAVICE PRIPADAJO AVTORJU?
Avtorske pravice obsegajo moralne, materialne in druge pravice. Moralne pravice varujejo avtorjeve osebne in duhovne vezi do njegovega dela. Avtor ima pravico določiti način in čas objave svojega dela ter pravico do priznanja avtorstva. Prav tako lahko avtor zahteva navedbo svojega avtorstva pri objavi in se upre, če se njegovo delo spremeni na kakršenkoli način. Materialne pravice pa ščitijo avtorjeve premoženjske interese in avtorju omogočajo, da sam odloča o uporabi in objavi svojega dela. Avtor ima na podlagi materialnih pravic pravico reproducirati, spreminjati in uporabljati svoje delo v različnih oblikah, uporabiti primerke svojega avtorskega dela ter predelati svoje delo.
KAJ POMENI KOLEKTIVNO UPRAVLJANJE AVTORSKIH PRAVIC?
Kolektivno upravljanje avtorskih pravic avtorjem in ostalim imetnikom pravic omogoča preprosto in učinkovito upravljanje z avtorskimi pravicami. Kolektivno upravljanje avtorskih pravic je koristno v primeru množičnega koriščenja del in uporabnikom omogoča enostaven dostop do zakonite uporabe številnih avtorskih del. Za takšno obliko uporabe je bistveno, da je z avtorjem sklenjena zakonita pogodba. V primeru obveznega kolektivnega upravljanja pa je kolektivna organizacija pooblaščena na podlagi zakona. Dovoljenje za kolektivne avtorske pravice različnim organizacijam in zavodom izdaja Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
Če želite uveljavljati svoje avtorske pravice za delo, ki ste ga ustvarili, se lahko za pomoč vedno obrnete na našega odvetnika. Priporočljivo je, da svoje delo zavarujete z avtorskimi pravicami, da boste lahko uživali v koristih, ki izhajajo iz njegove premoženjske in moralne narave. Naš odvetnik za avtorsko pravo vam bo pomagal pri zavarovanju vašega dela na zakonski način.
