Zapuščinski postopek in zapuščina je postopek, pri katerem sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, kaj sestavlja zapuščino dedovanja oziroma kaj vse je predmet dedovanja, ter kako se deli premoženje med dediči, volilojemniki in drugimi osebami.
Kaj je zapuščinski postopek in zapuščina?
Zapuščinski postopek je postopek, ki ga sodišče po uradni dolžnosti izvede takoj zatem, ko je obveščeno o smrti pokojnika oziroma zapustnika. Namen zapuščinskega postopka je, da sodišče ugotovi, katero premoženje sestavlja zapuščino zapustnika ter kako se bo to razdelilo med dediče in ostale upravičence.
Končni rezultat zapuščinskega postopka oziroma zapuščine je izdaja sklepa o dedovanju, v katerem je točno navedeno, kdo so dediči, kaj kdo deduje ter kakšen je njihov dedni delež. Postopek se začne po prejemu smrtovnice, ne glede na gmotno stanje zapustnika, sklep o dedovanju pa se izda le v primerih, če po zapustniku ostane premoženje. Če sodišče ugotovi, da zapustnik ob smrti ni imel svojega premoženja, se zapuščinski postopek ustavi.
Podatki za leto 2022 kažejo, da so sodišča prevzela približno 24.000 zapuščinskih zadev, v zapuščinskem postopku pa jih je bilo na prvem naroku zaključenih kar 85 %.
Kdaj se prične zapuščinski postopek ali zapuščina?
Zapuščinski postopek oz. zapuščina se prične po smrti pokojnika, ko matičar na upravni enoti pripravi smrtovnico. Ob tem se iz uradnih evidenc zapišejo vsi pomembni podatki o pokojniku, njegovem premoženju ali morebitnem dolgu, o njegovih potomcih ter znanih dedičih. Smrtovnico se nato pošlje na pristojno sodišče v kraj stalnega prebivališča pokojnika, na njeni osnovi pa se nato razpiše zapuščinska razprava.
Kje poteka zapuščinski postopek ali zapuščina?
Zapuščinski postopek oziroma zapuščina poteka na okrajnem sodišču v kraju stalnega bivališča pokojnika. Priporočamo, da se obrnete na našega odvetnika za dedovanje ali dedno pravo.
Ali je treba o smrti pokojnika obvestiti sodišče ter vložiti zapuščinski postopek?
Tovrstno obveščanje in vloge ob smrti pokojnika niso potrebne, saj sodišče po prejemu smrtovnice po uradni dolžnosti samodejno prične z zapuščinskim postopkom.
Kdo vse je povabljen na zapuščinski postopek oz. zapuščino?
Na zapuščinski postopek ali zapuščino so povabljeni vsi znani dediči in vse tiste osebe, ki so upravičene do dedovanja ali imajo interes do dediščine. Te osebe so poleg znanih dedičev še potomci, zakonci, zunajzakonski partner ter upniki, če ti obstajajo.
Ali se lahko zapuščinske razprave oz. zapuščine udeležijo tudi nepovabljene osebe in katere so to?
Na zapuščinski razpravi so lahko prisotne vse tiste nepovabljene osebe, ki bi lahko imele kakršnokoli pravico oziroma interes po dediščini.
Ali sta zapuščinska razprava in odločitev sodišča o dedovanju odvisni od prisotnosti povabljenih dedičev in ostalih do dediščine upravičenih oseb?
Zapuščinski postopek se izvede in izvrši ne glede na prisotnost sodelujočih in povabljenih na zapuščinsko razpravo.
Kdo vse so udeleženci zapuščinskega postopka oz. zapuščine?
Udeleženci zapuščinskega postopka oz. zapuščine zajemajo sledeče osebe:
- Dediči so osebe, ki so po zakonu upravičene do zapuščine zapustnika. Glede na način dedovanja, tj. oporočni in zakoniti način dedovanja, so lahko dediči zakoniti dediči, oporočni dediči ali nujni dediči.
- Volilojemnik je oseba, ki ji je zapustnik v oporoki namenil neko stvar ali pravico. Posebnost volilojemnika je ta, da ne odgovarja za zapustnikove dolgove.
- Ločitveni upnik je upnik, ki v roku 3 mesecev po smrti zapustnika v zapuščinski postopek prijavi svojo terjatev in lahko zahteva njeno poplačilo, a zgolj iz zapuščinskega premoženja (davčni urad, banke, upravnik nepremičnine …).
- Republika Slovenija in občina sta po uradni dolžnosti prisotni le v primeru, če je zapustnik prejemal socialno pomoč ali druge socialne prejemke. Ravno tako je Republika Slovenija udeleženka zapuščinskega postopka takrat, ko dediči ne obstajajo in ni sprožen postopek stečaja zapuščine brez dedičev.
Kakšna je vloga sodišča v zapuščinskem postopku oz. zapuščina?
Vloga sodišča je poleg ugotavljanja, kdo so dediči, katero je premoženje, ki jim pripada, in kako bo potekala delitev premoženja, tudi to, da ugotovijo in zaščitijo pravice vseh strank v zapuščinskem postopku.
Kako je v praksi videti celotni zapuščinski postopek ali zapuščina?
Sodišče prejme smrtovnico, ki jo sestavi matičar na upravni enoti stalnega bivališča pokojnika. Iz smrtovnice se nato črpajo podatki o dedičih, morebitnem obstoju oporoke ter obsegu dediščine, ki je v začetnem delu okviren. Sodišče nato izvede uradno poizvedbo o premoženju zapustnika. Takoj ko pride zadeva na vrstni red, sodišče razpiše zapuščinsko razpravo.
Vse stranke v zapuščinskem postopku se nato pisno obvesti o dnevu, uri in kraju prve obravnave zapuščinskega postopka. Vsi omenjeni podatki so javni in so objavljeni na internetni strani pristojnega sodišča.
V prvi obravnavi sodišče najprej ugotovi sorodstveno razmerje z dediči ter vsemi, ki so bili povabljeni ali so iz katerih drugih upravičenih razlogov pristopili k zapuščinski razpravi. Istočasno se ugotovi, ali obstaja oporoka ter kakšen je obseg zapuščine.
Po zaključku obravnave sodišče izda sklep o dedovanju, ki ga po priporočeni pošti pošlje vsem strankam v postopku.
V primeru, da se stranke ne strinjajo s sklepom sodišča, se lahko nanj v roku 15 dni pritožijo. Ko poteče rok za pritožbo in sodišče ni prejelo nobene pritožbe, postane sklep pravnomočen.
Kaj lahko storimo, če po izdaji sklepa o dedovanju ugotovimo spremembe, kot so najdena oporoka, novo premoženje, nov dedič in podobno?
Upravičeni dediči, ki so odkrili spremembo, lahko na sodišče, ki je vodilo zapuščinski postopek, vložijo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, vendar morajo priložiti vsa natančna dokazila. Običajno se tak postopek opravi pisno, brez osebne obravnave.
V kolikšnem času so osebe obveščene o pričetku zapuščine ali zapuščinskega postopka?
Pristojno sodišče vse osebe, ki so upravičene oziroma so lahko prisotne, obvesti nekaj mesecev po prejemu smrtovnice.
Koliko časa traja zapuščinski postopek ali zapuščina?
Zapuščinski postopek ali zapuščina običajno traja vsaj pol leta, v primeru nestrinjanja ali pritožb dedičev na odločitev sodišča pa se lahko zavleče tudi na več let.
Kaj je namen in cilj zapuščinskega postopka?
Glavni namen zapuščinskega postopka in obravnave je dokazati in ugotoviti, katere osebe so upravičene do dedovanja, katere osebe so še lahko del zapuščine ter iz katerega premoženja in na kakšen način se zapuščina črpa.
Istočasno se na začetku razprave ugotovi, ali je zapustnik napisal oporoko ali ne ter ali je bila pred smrtjo sklenjena kakršnakoli pogodba, ki bi lahko vplivala na razplet dedovanja in upravičenost potencialnih dedičev do dediščine.
Kaj se zgodi, če se ugotovi, da dejstva niso v skladu s pričakovanjem dednega postopka?
Če sodišče dokaže oziroma nekdo od dedičev opozori na določene spremembe dejstev, vezane na odločitev dedovanja, zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in vse stranke v tem postopku usmeri na nadaljnji pravdni ali upravni postopek, torej na tožbo, ki pa se obravnava ločeno. Ko se primer zaključi na pravdnem postopku, se lahko ponovno vrne na zapuščinsko sodišče, kjer se upoštevajo nova dejstva.
Kako se zaključi zapuščinski postopek oziroma zapuščina?
Zapuščinski postopek oz. zapuščina se zaključi s sklepom o dedovanju. V njem se navede zapustnikovo premoženje, dediče, ki so upravičeni do zapuščine, ter njihove deleže.
Ali je možna pritožba na sklep o dedovanju?
Stranke, ki so udeležene v zapuščinskem postopku oziroma pri zapuščini, se lahko zoper sklep pritožijo, o čemer presoja višje sodišče. V primeru zavrnitve pritožbe postane sklep pravnomočen. Lahko pa se odločanje vrne v vnovično presojo na prvostopenjsko sodišče.
Kako je s stroški, vezanimi na zapuščinski postopek?
Obvezni strošek je plačilo sodne takse, ki ga določa Zakon o sodnih taksah. Znesek se odmeri ob koncu postopka in je odvisen od vrednosti premoženja.
Strošek v sodnem postopku je strošek sodne takse. Višina sodne takse je odvisna od višine premoženja. Primer sodne takse, ki znaša 594 €, se nanaša na vrednost zapuščine v višini 50.000 €.
