Zapuščinska razprava oziroma zapuščinska obravnava je zapuščinski postopek, pri katerem sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, iz česa je sestavljena zapuščina oziroma kaj je predmet dedovanja ter kako se premoženje deli med dediče, volilojemnike in druge osebe.

Naš odvetnik za zapuščinski postopek oz. zapuščino vam bo nudil pomoč v celotnem postopku zapuščine oz. zapuščinske obravnave, vse do pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Po pravnomočnem sklepu o dedovanju vam bomo pomagali pri urejanju vaših pravic in zagotovili, da boste prejeli tisto, kar vam pripada v vašem zapuščinskem postopku.

kako se začne zapuščinska razprava

Zapuščinska razprava oziroma kako se začne zapuščinski postopek, ki je vezan na zapuščino?

Zapuščinski postopek oziroma zapuščinska razprava je postopek, ki ga sodišče po uradni dolžnosti izvede takoj zatem, ko je obveščeno o smrti pokojnika oziroma zapustnika.

Namen zapuščinskega postopka oz. zapuščinske razprave je, da sodišče ugotovi, katero premoženje sestavlja zapuščino zapustnika ter kako se bo to razdelilo med dediče in ostale upravičence.

Postopek dedovanja po uradni dolžnosti opravi sodišče, in sicer po prejemu smrtovnice.

Zapuščinski postopek se prične samodejno, četudi ga stranke, torej svojci oziroma ostali potencialni dediči, ne predlagajo. Ravno tako je treba poudariti, da se postopek dedovanja izvede ne glede na prisotnost oziroma udeležbo potencialnih dedičev.

potek postopka zapuščinske razprave

Zapuščinska razprava oziroma zapuščinska obravnava – potek postopka

Sodišče najprej na osnovi smrtovnice ugotovi, kdo so dediči, ali obstaja oporoka ter kakšna je okvirna zapuščina preminulega, torej kakšno je njegovo gmotno stanje, upoštevajoč tako premoženje kot dolgove.

V nadaljevanju sodišče opravi uradne poizvedbe o premoženju zapustnika. Sledi zapuščinska razprava na sodišču, na katero so pisno pozvani vsi dediči, ravno tako pa se lahko postopka udeležijo osebe, ki imajo pravni interes. Vsi podatki o zapuščinskem postopku so objavljeni javno na spletni strani pristojnega sodišča.

Med potekom zapuščinske obravnave sodišče ugotovi sorodstveno razmerje med zapustnikom in dediči ter osebami, ki so poklicane k dedovanju, obstoj oporoke ter obseg zapuščine. Istočasno tudi sprejme in obravnava zahtevke vseh prisotnih. V večini primerov zadostuje ena zapuščinska obravnava, če pa je primer zahtevnejši in potrebuje dodatno zapuščinsko obravnavo, jo sodišče predpiše. Po ugotovitvi vseh dejstev sodišče izda sklep o dedovanju ter o tem po pošti obvesti vse dediče, svojce in ostale stranke.

Na sklep o dedovanju se je v roku 15 dni po prejemu obvestila možno pritožiti. V primeru, da pritožba ni bila pravočasno oddana oziroma je zakonsko določen rok za pritožbo že potekel, ta postane pravnomočna. Končni rezultat zapuščinskega postopka oziroma zapuščinske razprave je izdaja sklepa o dedovanju, v katerem je točno navedeno, kdo so dediči, kaj kdo deduje ter kakšen je njihov dedni delež.

Zapuščinska razprava se začne po prejemu smrtovnice, ne glede na gmotno stanje zapustnika, sklep o dedovanju pa se izda le v primerih, če po zapustniku ostane premoženje. Če sodišče ugotovi, da zapustnik ob smrti ni imel svojega premoženja, se zapuščinski postopek ustavi. Podatki za leto 2022 kažejo, da so sodišča prevzela približno 24.000 zapuščinskih zadev, v zapuščinskem postopku pa jih je bilo na prvem naroku zaključenih kar 85 %.

Ali je treba o smrti pokojnika obvestiti sodišče ter vložiti zapuščinski postopek oziroma zapuščinsko obravnavo?

Tovrstno obveščanje in vloge ob smrti pokojnika niso potrebne, saj sodišče po prejemu smrtovnice po uradni dolžnosti samodejno prične z zapuščinskim postopkom oz. zapuščinsko razpravo.

Kdo vse je povabljen na zapuščinski postopek oz. zapuščino?

Na zapuščinski postopek ali zapuščinsko obravnavo so povabljeni vsi znani dediči in vse tiste osebe, ki so upravičene do dedovanja ali imajo interes do dediščine. Te osebe so poleg znanih dedičev še potomci, zakonci, zunajzakonski partner ter upniki, če ti obstajajo.

Ali se lahko zapuščinske obravnave udeležijo tudi nepovabljene osebe in katere so to?

Na zapuščinski razpravi so lahko prisotne vse tiste nepovabljene osebe, ki bi lahko imele kakršnokoli pravico oziroma interes po dediščini.

Ali sta zapuščinska obravnava  in odločitev sodišča o dedovanju odvisni od prisotnosti povabljenih dedičev in ostalih do dediščine upravičenih oseb?

Zapuščinski postopek oz. zapuščinska obravnava se izvede in izvrši ne glede na prisotnost sodelujočih in povabljenih na zapuščinsko obravnavo.

Zapuščinski postopek ali zapuščinska razprava – kdaj se začne in kje poteka?

Zapuščinski postopek oz. zapuščina se prične po smrti pokojnika, ko matičar na upravni enoti pripravi smrtovnico. Ob tem se iz uradnih evidenc zapišejo vsi pomembni podatki o pokojniku, njegovem premoženju ali morebitnem dolgu, o njegovih potomcih ter znanih dedičih. Smrtovnico se nato pošlje na pristojno sodišče v kraj stalnega prebivališča pokojnika, na njeni osnovi pa se nato razpiše zapuščinska razprava.  Za večino sorodnikov in dedičev je izjemno pomembno, da so dobro informirani o postopku dedovanja, vključno s tem, kje, kdaj in kako slednje poteka, kdo in v kakšni meri je upravičen do premoženja pokojnika ter kakšne obveznosti imajo dediči.

Zapuščinski postopek oziroma zapuščina poteka na okrajnem sodišču v kraju stalnega bivališča pokojnika. Priporočamo, da se obrnete na našega odvetnika za dedovanje ali dedno pravo.

Kdo vse so udeleženci zapuščinskega postopka oz. zapuščinske obravnave?

Udeleženci zapuščinskega postopka oz. zapuščine zajemajo sledeče osebe:

  • Dediči so osebe, ki so po zakonu upravičene do zapuščine zapustnika. Glede na način dedovanja, tj. oporočni in zakoniti način dedovanja, so lahko dediči zakoniti dediči, oporočni dediči ali nujni dediči.
  • Volilojemnik je oseba, ki ji je zapustnik v oporoki namenil neko stvar ali pravico. Posebnost volilojemnika je ta, da ne odgovarja za zapustnikove dolgove.
  • Ločitveni upnik je upnik, ki v roku 3 mesecev po smrti zapustnika v zapuščinski postopek prijavi svojo terjatev in lahko zahteva njeno poplačilo, a zgolj iz zapuščinskega premoženja (davčni urad, banke, upravnik nepremičnine …).
  • Republika Slovenija in občina sta po uradni dolžnosti prisotni le v primeru, če je zapustnik prejemal socialno pomoč ali druge socialne prejemke. Ravno tako je Republika Slovenija udeleženka zapuščinskega postopka takrat, ko dediči ne obstajajo in ni sprožen postopek stečaja zapuščine brez dedičev.

Kakšna je vloga sodišča v zapuščinskem postopku oz. zapuščina?

Vloga sodišča je poleg ugotavljanja, kdo so dediči, katero je premoženje, ki jim pripada, in kako bo potekala delitev premoženja po dedovanju, tudi to, da ugotovijo in zaščitijo pravice vseh strank v zapuščinskem postopku oz. na zapuščinski obravnavi.

Kako je v praksi videti celotni zapuščinski postopek ali zapuščina?

Sodišče prejme smrtovnico, ki jo sestavi matičar na upravni enoti stalnega bivališča pokojnika. Iz smrtovnice se nato črpajo podatki o dedičih, morebitnem obstoju oporoke ter obsegu dediščine, ki je v začetnem delu okviren. Sodišče nato izvede uradno poizvedbo o premoženju zapustnika. Takoj ko pride zadeva na vrstni red, sodišče razpiše zapuščinsko razpravo.

Vse stranke v zapuščinskem postopku oziroma zapuščinski obravnavi se nato pisno obvesti o dnevu, uri in kraju prve obravnave zapuščinskega postopka. Vsi omenjeni podatki so javni in so objavljeni na internetni strani pristojnega sodišča.

V prvi obravnavi sodišče najprej ugotovi sorodstveno razmerje z dediči ter vsemi, ki so bili povabljeni ali so iz katerih drugih upravičenih razlogov pristopili k zapuščinski razpravi. Istočasno se ugotovi, ali obstaja oporoka ter kakšen je obseg zapuščine.

Po zaključku obravnave sodišče izda sklep o dedovanju, ki ga po priporočeni pošti pošlje vsem strankam v postopku.

V primeru, da se stranke ne strinjajo s sklepom sodišča, se lahko nanj v roku 15 dni pritožijo. Ko poteče rok za pritožbo in sodišče ni prejelo nobene pritožbe, postane sklep pravnomočen.

Kaj lahko storimo, če po izdaji sklepa o dedovanju ugotovimo spremembe, kot so najdena oporoka, novo premoženje, nov dedič in podobno?

Upravičeni dediči, ki so odkrili spremembo, lahko na sodišče, ki je vodilo zapuščinski postopek, vložijo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, vendar morajo priložiti vsa natančna dokazila. Običajno se tak postopek opravi pisno, brez osebne obravnave.

V kolikšnem času so osebe obveščene o pričetku zapuščinske obravnave ali zapuščinskega postopka?

Pristojno sodišče vse osebe, ki so upravičene oziroma so lahko prisotne, obvesti nekaj mesecev po prejemu smrtovnice.

Koliko časa traja zapuščinski postopek ali zapuščinska obravnava?

Zapuščinski postopek ali zapuščina običajno traja vsaj pol leta, v primeru nestrinjanja ali pritožb dedičev na odločitev sodišča pa se lahko zavleče tudi na več let.

Kaj je namen in cilj zapuščinskega postopka oziroma zapuščinske obravnave?

Glavni namen zapuščinskega postopka oz. zapuščinske obravnave je dokazati in ugotoviti, katere osebe so upravičene do dedovanja, katere osebe so še lahko del zapuščine ter iz katerega premoženja in na kakšen način se zapuščina črpa.

Istočasno se na začetku zapuščinske obravnave ugotovi, ali je zapustnik napisal oporoko ali ne ter ali je bila pred smrtjo sklenjena kakršnakoli pogodba, ki bi lahko vplivala na razplet dedovanja in upravičenost potencialnih dedičev do dediščine.

Kaj se zgodi z zapuščinsko obravnavo, če se ugotovi, da dejstva niso v skladu s pričakovanjem dednega postopka?

Če sodišče dokaže oziroma nekdo od dedičev opozori na določene spremembe dejstev, vezane na odločitev dedovanja, zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in vse stranke v tem postopku usmeri na nadaljnji pravdni ali upravni postopek, torej na tožbo, ki pa se obravnava ločeno. Ko se primer zaključi na pravdnem postopku, se lahko ponovno vrne na zapuščinsko sodišče, kjer se upoštevajo nova dejstva.

Do zapuščinske obravnave pride skoraj vedno, razen v izjemnih primerih, ko zapustnik ni imel nobenega premoženja. To pomeni, da se zapuščinska razprava v ostalih primerih vedno izvede, ne glede na to, ali se je dediči udeležijo ali se ne odzovejo.

zapuščinska razprava
Če najamete našo odvetniško pisarno, lahko vaša zapuščinska razprava poteka brez zapletov.

Kdaj se začne zapuščinska razprava?

Ko pristojno sodišče prejme smrtovnico zapustnika, ki je umrl, se začne postopek zapuščinskega postopka. Sodišče nato v nekaj mesecih po prejemu smrtovnice skliče zapuščinsko razpravo in o tem obvesti dediče ter jih povabi k udeležbi na razpravi.

Kaj se obravnava na zapuščinski razpravi oz. zapuščinski obravnavi?

Na zapuščinski razpravi se ugotavlja zapuščina in njena razdelitev med dediče. Sodišče na zapuščinski razpravi obravnava tudi morebitne zapuščinske dolgove, pravice do dediščine, pravico do volila ter določa velikosti dednih deležev. Namen zapuščinske obravnave je torej, da se uredi dedovanje premoženja po pokojnem in se to razdeli med dediče v skladu z zakonom.

Zapuščinska razprava oz. zapuščinska obravnava – kje poteka?

Zapuščinska razprava se odvija na okrajnem sodišču kraja zapustnikovega zadnjega stalnega prebivališča.

Kdo vse je povabljen na zapuščinsko razpravo?

Na zapuščinsko obravnavo so vabljeni zakoniti dediči, morebitni oporočni dediči, zakonec ali zunajzakonski partner, morebitni upniki in ostale osebe, ki bi morda imele kakšne koristi ali pravice od zapuščine. Slednje se lahko udeležijo zapuščinske razprave, čeprav jih sodišče nanjo ni povabilo.

Zapuščinska razprava se zaključi, če se povabljeni niso odzvali vabilu na zapuščinsko obravnavo. Sodišče osebe, ki so bile vabljene na zapuščinsko razpravo in niso prišle, obravnava na podlagi podatkov, ki jih ima in ki prispejo v pisni obliki do izdaje same odločbe.

Kako poteka izločitev deležev na zapuščinski razpravi in kdo lahko zahteva izločitev določenih deležev zapuščine?

Potomci zapustnika, posvojenci in njihovi potomci, ki so bivali z zapustnikom ter mu pomagali pri povečanju ali ohranjanju premoženja, lahko predlagajo izločitev določenih delov zapuščine. Ti upravičenci lahko zahtevajo izločitev tistega dela premoženja, ki ustreza prispevku k povečanju oziroma ohranitvi premoženja zapustnika.

Kateri deli zapustnikovega premoženja, ki se izločijo, se na zapuščinski razpravi ne vštejejo v zapuščino?

To je del, ki je izvzet iz zapuščine in se ga ne šteje kot del zapuščine. Pri izračunu nujnega deleža se izvzetega dela na zapuščinski razpravi ne upošteva. Prav tako se pri zapuščinski razpravi ne upoštevajo gospodinjski predmeti, ki imajo manjšo vrednost in se uporabljajo za vsakodnevno rabo. Ti predmeti se prav tako ne vključujejo v dedičev dedni delež.

Kaj se dogaja na zapuščinski razpravi oz. zapuščinski obravnavi, če zapuščina ni dovolj velika za vse?

Kadar se zgodi, da na zapuščinski razpravi zapuščina ni dovolj velika za poplačilo vseh nujnih deležev, lahko nujni dedič poda zahtevo za zmanjšanje določenih deležev v oporoki ali zahtevo za vrnitev določenih daril.

Je lahko na zapuščinski razpravi oz. zapuščinski obravnavi nujni dedič izključen iz dedovanja?

Če zapustnik v oporoki razdedini nujnega dediča, ta dedič na zapuščinski razpravi izgubi pravico do dedovanja. Vendar pa mora biti razdedinjenje nujnega dediča izrecno navedeno v oporoki, sicer se na zapuščinski razpravi ne upošteva. To pomeni, da bo dedič, če ga zapustnik ni omenil in razdedinil v oporoki, nujni dedič kljub temu dedoval na zapuščinski razpravi, saj se upošteva, kot da ga je zapustnik spregledal.

V katerih primerih ni treba razpisati zapuščinske razprave oz. zapuščinske obravnave?

Zapuščinske razprave ni treba razpisati, če zapustnik ni imel nobenega premoženja ali je imel le premičnine, ki pa jih noben od upravičencev do dedovanja ne želi dedovati.

Kaj se zgodi z delom zapuščine, ki se morebiti ugotovi šele po končani zapuščinski razpravi?

V primerih, ko se po pravnomočni odločitvi o dedovanju na zapuščinski razpravi najde dodatna zapuščina, sodišče ne skliče nove zapuščinske razprave. Namesto tega sodišče premoženje zapustnika razdeli z novim pravnomočnim sklepom, ki temelji na prejšnji odločitvi o dedovanju.

Kaj se zgodi z zapuščino brez dedičev?

Zapuščina, ki je ne prevzame noben dedič, postane lastnina države RS.

Do kdaj se je možno odpovedati dediščini?

Odpoved dediščini oziroma dedovanju je možna do zaključka zapuščinske razprave. To pomeni, da se je dediščini mogoče odpovedati, dokler postopek zapuščinske razprave na prvi stopnji ni končan. V kolikor je dedič že podal izjavo o sprejemu dediščine, odpoved dediščini ni več mogoča.

Kdaj lahko uveljavljamo denarne pravice iz zapuščine?

En primer takšne zapuščine je denar, deponiran pri banki. Ta denar bo predmet delitve zapuščine na zapuščinski razpravi. Šele po pravnomočnem sklepu o dedovanju, ki je izdan ob koncu zapuščinske razprave, bo lahko možno z njim tudi razpolagati.

Zoper sklep o dedovanju sodišča prve stopnje je možna vložitev pritožbe v roku 15 dni od vročitve sklepa. Pritožba običajno zadrži izvršitev sklepa, razen če sodišče odloči drugače. Sodišče lahko upošteva tudi pritožbe, ki so bile vložene kasneje, vendar le, če ne prizadenejo pravic drugih oseb, povezanih s tem sklepom. O pritožbi zoper sprejeti sklep o dedovanju odloča sodišče druge stopnje. V postopku zapuščinske razprave se uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, razen če je v zakonu drugače določeno.

Kaj se zgodi v primeru kasneje najdenega premoženja?

V primeru, ko se pojavi premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, in to premoženje spada v zapustnikovo dediščino, sodišče razdeli najdeno premoženje z izdajo novega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa. Pri tem sodišče ne izvaja nove zapuščinske razprave.

V primeru, da pred najdenim novim premoženjem ni bilo izvedene zapuščinske razprave, sodišče opravi zapuščinsko obravnavo le v primeru, če gre za nepremičnine. V primeru premičnega premoženja pa se zapuščinska obravnava oz. zapuščinska razprava izvede le na zahtevo prizadetih upravičencev iz zapuščine.

Kaj se zgodi v primeru kasneje najdene oporoke?

Včasih se lahko po pravnomočnem sklepu o dedovanju odkrije oporoka. V tem primeru sodišče razglasi oporoko in jo posreduje zapuščinskemu sodišču. Sodišče obdrži le prepis oporoke. Zapuščinsko sodišče ne izvede nove zapuščinske razprave, temveč upravičene osebe iz oporoke zgolj obvesti, da je bila odkrita nova oporoka. Hkrati jih pouči o možnosti uveljavljanja svojih interesov na podlagi oporoke preko pravnega postopka.

Kaj pa, če se pojavi nov dedič po zapuščinski razpravi?

V primeru, ko se po zaključenem zapuščinskem postopku oz. zapuščinski obravnavi in pravnomočnem sklepu o dedovanju pojavi novi dedič, sodišče ne izvede novega zapuščinskega postopka. Namesto tega sodišče novega dediča le seznani, da ima možnost iskanja pravice preko pravnega postopka.

Poseben sklep o volilu – kaj je?

Sodišče lahko na zahtevo volilojemnika izda tudi poseben sklep o volilu. Sklep o volilu se izda pred sklepom o dedovanju, če dediči temu seveda ne oporekajo.

Pravda za obnovo zapuščinskega postopka oz. zapuščinske razprave

Včasih se lahko pod določenimi pogoji vloži zahteva za obnovo zapuščinskega postopka v skladu s pravdnimi postopkovnimi določbami, potem ko je sklep o dedovanju postal pravnomočen po zaključeni zapuščinski obravnavi. V takšnih primerih lahko stranke uveljavljajo svoje pravice skozi pravdo za obnovo postopka.

Kako je s stroški, vezanimi na zapuščinski postopek oziroma zapuščinsko razpravo?

Obvezni strošek je plačilo sodne takse, ki ga določa Zakon o sodnih taksah*. Znesek se odmeri ob koncu postopka in je odvisen od vrednosti premoženja.

Strošek v sodnem postopku je strošek sodne takse. Višina sodne takse je odvisna od višine premoženja. Primer sodne takse, ki znaša 594 €, se nanaša na vrednost zapuščine v višini 50.000 €.

Kdaj se odmeri davek na dediščino oziroma zapuščino?

FURS davek na dediščino odmeri po prejemu pravnomočnega sklepa o dedovanju. Davek se odmeri v tridesetih dneh od dneva prejema pravnomočnega sklepa o dedovanju. V kolikor je predmet dediščine nepremičnina, sodišče sklep o dedovanju pošlje davčnemu uradu, kjer se nepremičnina nahaja.

Če gre za več nepremičnin, ki ležijo na območjih različnih davčnih uradov, se sklep o dedovanju posreduje na davčni organ, kjer je bil zapustnik zabeležen v davčnem registru. Slednje velja tudi, če zapuščina obsega samo premičnine.

Kako se zaključi zapuščinski postopek oziroma zapuščinska razprava?

Zapuščinski postopek oz. zapuščina se zaključi s sklepom o dedovanju. V njem se navede zapustnikovo premoženje, dediče, ki so upravičeni do zapuščine, ter njihove deleže.

Zapuščinska obravnava oz. zapuščinska razprava je treba urediti pravično, saj verjamemo, da so to pravne zadeve, v katerih se dedičem kot upravičencem pogosto godijo krivice.

Ocena

dedovanje skupnega premoženja

Dedovanje skupnega premoženja zakoncev

Dedovanje skupnega premoženja zakoncev se običajno uredi v primeru smrti enega od zakoncev. Dedovanje skupnega premoženja zakoncev – kako poteka in kaj pomeni?

DEDIŠČINSKA TOŽBA

Dediščinska tožba

Dediščinska tožba je pravno sredstvo, ki se uporablja za reševanje sporov in vprašanj v zvezi z dedovanjem premoženja po smrti osebe.

dediščinski-postopek

Dediščinski postopek

Dediščinski postopek je pravna in sodna procedura, ki ureja prenos premoženja, dolgov in pravic pokojne osebe na njene dediče ali zakonite naslednike.

kje shranim oporoko

Kje shranim oporoko in hramba oporok

“Kje shranim oporoko” je pogosto vprašanja, ki si ga zastavi veliko ljudi, ko sestavijo lastno oporoko.

kdo deduje, če ni potomcev

Kdo deduje, če ni potomcev

“Kdo deduje, če ni potomcev” urejajo Zakoniti dedni redi, ki zagotavljajo pravno urejen način razdelitve premoženja po smrti osebe.

KDAJ DOBIM SKLEP O DEDOVANJU

Sklep o dedovanju in kdaj dobim sklep

Sklep o dedovanju je uradni dokument, ki ga izda sodišče ali notar in potrjuje, kako se bo premoženje po smrti osebe razdelilo med dediče.

oporoka med zakoncema

Oporoka med zakoncema

Oporoka med zakoncema je pravni dokument, v katerem zakonca izražata svoje želje glede razdelitve premoženja.

IZROČILNA POGODBA MED ZAKONCEMA

Izročilna pogodba med zakoncema

Izročilna pogodba med zakoncema mora vključiti tudi potomce izročitelja. Izročitelj premoženja z izročilno pogodbo ne more izročiti le zakoncu.

dedni dogovor

Dedni dogovor

Dedni dogovor spada pod pogodbe civilnega prava in zato zanj veljajo pravila pogodbenega prava. Dedni dogovor pomeni, da dediči na zapuščinski obravnavi skupaj in sporazumno predložijo načrt ali sporazum o delitvi premoženja zapustnika.

stečaj zapuščine

Stečaj zapuščine

Stečaj zapuščine omogoča upnikom, da se poplačajo iz zapuščine dolžnika. Po smrti katerekoli fizične osebe je možno izvesti postopek stečaja zapuščine.

dedni red in prvi dedni red

Dedni red in davek na prvi dedni red

Dedni red se začne s prvim dednim redom. Poznamo prvi dedni red, drugi dedni red in tretji dedni red, ki je tudi zadnji dedni red. S tretjim dednim redom se zakonito dedovanje zaključi.

oporoka

Oporoka brez prič

Oporoka brez prič je v praksi najpogostejša oblika oporoke. Pogoj za njeno veljavnost je, da je napisana lastnoročno in da je podpisana.

POKLIČITE