Kdo so stranke gospodarske pogodbe?

Stranki gospodarske pogodbe sta lahko pravni osebi, torej gospodarska subjekta. Vsaka izmed njih mora izpolnjevati določila, ki so zapisana v gospodarski pogodbi. Pomembno je, da se pred podpisom pogodbe stranki resnično prepričata, da so vanjo vključeni vsi potrebni elementi in da sta stranki zavarovani pred različnimi situacijami, ki bi ju lahko oškodovale. Zaradi omenjenega vsem strankam pred podpisom gospodarske pogodbe svetujemo, da se posvetujejo z odvetnikom, ki se ukvarja z gospodarskim pravom.

Katera so splošna pogodbena razmerja?

V slovenskem pravnem redu so v Obligacijskem zakoniku urejena splošna pogodbena razmerja med gospodarskimi subjekti. Slovenski pravni red upošteva in priznava razlike med pogodbenim in gospodarsko pogodbenim pravom.

V Obligacijskem zakoniku so uveljavitve posebnih pravil za pogodbena razmerja nekoliko zavajajoče. Piše namreč, da se določbe zakonika, ki se nanašajo na pogodbe, uporabljajo za vse vrste pogodb, razen v primeru, ko je za gospodarske družbe izrecno drugače določeno.

Posebna pravila, ki jih OZ določa za gospodarske pogodbe, so deljena na tri načine:

  1. Z izrecnimi drugačnimi pravili za gospodarske pogodbe
  2. Z vključitvijo posebnih pravnih virov in pravil
  3. Z drugačno uporabo in razlago pravnih standardov gospodarskih pogodb

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

Katere so naloge odvetnika v gospodarskem pravu?

Za dobro in uspešno poslovanje pravnih oseb je smiselno, da dobro poznajo elemente gospodarskega prava. V pravu je namreč veliko zank, v katere se zlahka zapletete, če nimate ustreznega znanja in izkušenj. Poleg tega priporočamo, da vsak pravni posel izpeljete kar se da strokovno in hitro, saj uspešnost pravnih poslov navadno pomeni tudi večji uspeh pri poslovanju.

Da bi bilo sklepanje pravnih poslov kar se da tekoče, morajo gospodarski subjekti dobro poznati načela in pravila, ki urejajo pravni status in pravne posle med subjekti. Gospodarsko pravo se deli na dve veji, in sicer na gospodarsko statusno pravo in na pravo gospodarskih pravnih poslov. Omenjeni veji seveda nista edini, njuno poznavanje pa je bistvenega pomena za gospodarske subjekte. Gospodarsko statusno pravo je definirano kot pravo, ki ureja pravne položaje različnih pravnih oseb (kot so družbe z omejeno in neomejeno odgovornostjo, delniške družbe, komanditne družbe in v določenih primerih tudi samostojni podjetniki, katerih dejavnost je usmerjena v pridobivanje dobička).

Ker pa med gospodarskimi družbami vsakodnevno potekajo tudi različni procesi (ki so definirani kot pravni posli), kot so na primer prevzemi ali združitve, ki lahko v določenih primerih na gospodarstvo vplivajo tudi negativno, imajo odvetniki za gospodarsko pravo pomembno vlogo tudi v tem segmentu. Njihovo delo namreč ni usmerjeno le v oblikovanje gospodarskih pogodb in svetovanje, ampak tudi pravno zastopanje na sodišču. Odvetnik za gospodarsko pravo mora tako velikokrat stranke zastopati tudi na področju spojitev ali združitev pred uradnimi organi.

Kako je definirana gospodarska pogodba?

Gospodarska pogodba je vrsta pogodbe, ki se sklepa med gospodarskimi subjekti. Omeniti pa je treba, da samo zato, ker pogodbo skleneta gospodarska subjekta, še ni nujno, da je ta opredeljena kot gospodarska pogodba. Pri opredelitvi posameznih vrst pogodb je treba najprej definirati njen značaj in namen ter jo šele nato poimenovati. Med najpogostejše gospodarske pogodbe sodijo licenčne pogodbe, pogodbe o finančnem najemu, pogodbe o poslovnem najemu, podjemne pogodbe, zastopniške pogodbe, trgovske pogodbe in druge. Zaradi kompleksne razdelitve gospodarskih pogodb in določanja namena za pravi izbor posamezne pogodbe pa je smiselno, da vam pri tem pomaga odvetnik za gospodarsko pravo. Ta bo poleg izbora prave oblike pogodbe za vaš pravni posel pomagal tudi pri oblikovanju in sestavi pogodbe ter vam svetoval, katere vse elemente je vanjo treba vključiti.

Katere vrste gospodarskih pogodb poznamo?

Kot že omenjeno, poznamo veliko vrst gospodarskih pogodb. Ena izmed njih je asignacijska pogodba, pri kateri gre za pravni posel med strankami, s pomočjo katerega si poenostavijo medsebojno izpolnjevanje obveznosti. Eden izmed primerov uporabe takšne pogodbe je poplačilo dolga. Če je prva stranka dolžna drugi, druga pa tretji, se lahko na podlagi pogodbe stranke dogovorijo, da bo prva dolg namesto drugi poplačala tretji. Prednost takšne pogodbe se kaže v tem, da za izpolnitev obveznosti pride do samo ene transakcije.

Druga vrsta gospodarske pogodbe je pogodba o prenosu terjatev. Z njo se stranki dogovorita, da bo upnik svoje terjatve prenesel na novega upnika, novi upnik pa mu bo poplačal terjatve ter nato od dolžnika terjal plačilo. Obstaja tudi komisijska pogodba. Glavna prednost komisijske pogodbe za podjetnike je v tem, da občutno zmanjša stroške financiranja zalog in se izogne prevelikim tveganjem neprodaje svojega blaga. Naslednja oblika gospodarske pogodbe je skladiščna pogodba, pri kateri trgovec prejme blago dobavitelja, ga hrani v svojem skladišču in nato proda.

Naslednja oblika pogodbe je podjemna pogodba, ki je definirana kot pogodba o delu, ki jo skleneta naročnik in podjemnik. Podjemnik se s podjemno pogodbo zaveže, da bo za svojega naročnika v dogovorjenem času opravil določeno delo, naročnik pa mora v zameno plačati dogovorjeno plačilo. Podjemno pogodbo naročnik in podjemnik oblikujeta sama in vanjo vključita elemente na podlagi svojih želja in preferenc. V praksi se podjemne pogodbe velikokrat sklenejo ustno, a strankam svetujemo, da se raje odločijo za pisno obliko in dobro razmislijo, kaj bodo v podjemno pogodbo vključile.

Pogodba oziroma sporazum o varovanju poslovnih skrivnost je pogodba, s katero se (po navadi) en gospodarski subjekt zaveže, da ne bo razkrival poslovnih skrivnosti drugega gospodarskega subjekta. Gre za obliko pogodbe, ki jo pripravi gospodarski subjekt zato, da se zavaruje pred razkrivanjem notranjih informacij.

Gospodarske pogodbe so tudi pogodbe o različnih sodelovanjih med gospodarskimi subjekti. Sklepajo se lahko med različnimi pravnoorganizacijskimi oblikami gospodarskih subjektov (npr. med d. o. o., d. d., s. p. itd.), pogodbe pa niso zakonsko določene, kar pomeni, da jih gospodarski subjekti oblikujejo sami.

Gospodarske pogodbe so precej kompleksen pojem, pri katerem je razumevanje prava in splošnih določil, ki so zapisana v Obligacijskem zakoniku, bistveno. Ker velika večina podjetnikov ni seznanjena v vsemi možnimi oblikami gospodarskih pogodb in členi zakona,, jim svetujemo, da nas kontaktirajo. Ekipa naših izkušenih strokovnjakov jim bo pomagala najti pravo obliko pogodbe in oblikovala člene pogodbe, ki bodo omogočili, da je stranka pri sklepanju gospodarske pogodbe zaščitena in neoškodovana.

 

 

Kdaj gospodarska pogodba preneha veljati?

Gospodarska pogodba je definicija splošne oblike pogodbe med gospodarskimi subjekti, deli pa se na številne druge podvrste pogodb. Za gospodarsko pogodbo velja, da preneha veljati z izpolnjenim nalogom, preklicem naročnika ali tedaj, ko naloge ni možno opraviti

 

Ocena

Call Now ButtonPOKLIČITE