KAZNIVO DEJANJE IN KRIVA OVADBA

Kaznivo dejanje predstavlja protipravno dejanje človeka, ki je zakonsko urejeno oziroma določeno kot kaznivo dejanje zaradi nujnega varstva pravnih vrednot z določitvijo njegovih znakov ter primerno kaznijo za storilca protipravnega dejanja. Kazniva dejanja so opredeljena in določena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ-1).

V zakonodaji Republike Slovenije se kazniva dejanje delijo glede na način pregona, in sicer na:

  • kazniva dejanja, pri katerih se storilci preganjajo po uradni dolžnosti,
  • kazniva dejanja, pri katerih se storilci preganjajo v zasebni tožbi, in
  • kazniva dejanja, pri katerih se storilci preganjajo na predlog oškodovanca.

Vsako zaznavo kaznivega dejanja policija ustrezno zabeleži v že predpisane obrazce oziroma zaznavne dokumente. Glede na način zaznave kaznivega dejanja razlikujemo štiri skupine zaznavnih dokumentov, in sicer:

  • zapisnik o sprejemu ustne ovadbe ali predloga za pregon,
  • uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe ali predloga za pregon,
  • pisno ovadbo za kaznivo dejanje,
  • uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja.

Interventna telefonska številka policije 113 je namenjena prijavi kaznivega dejanja, udeležbe v prometni ali delovni nesreči ali prijavi motenja mira. Namenjena je tudi očividcem kriminalnega dejanja in vsem ostalim situacijam, ko je vaše življenje ali premoženje ogroženo.

Prijavo kriminalnih dejanj lahko opravite tudi anonimno in s tem policiji pomagate pri odkrivanju storilcev brez strahu. To storite s klicem na telefonsko številko policije 080 1200. Anonimna oziroma nepodpisana ovadba je že podlaga za začetek predkazenskega postopka. Pri tem pa je anonimnega prijavitelja pomembno opozoriti na posledice krive ovadbe.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

KRIVA OVADBA

Krivo ovadbo določa in ureja Kazenski zakonik KZ-1 v 283. členu, in sicer:

  • če nekdo krivo ovadi nekoga za kaznivo dejanje, za katero ve, da ga ni storil, je lahko kaznovan z zaporom do dveh let;
  • če nekdo podtakne sledove kaznivega dejanja ali povzroči, da se uvede kazenski postopek po uradni dolžnosti zoper osebo, za katero ve, da ga ni storila, je lahko kaznovan z zaporom do dveh let;
  • če uradna oseba ovadi nekoga, ki ni storil kaznivega dejanja, ali podtakne sledove kaznivega dejanja, se kaznuje za zlorabo službenega položaja z zaporom do treh let;
  • če nekdo naznani sebe kot storilca kaznivega dejanja, ki ga ni storil, se lahko kaznuje z denarno kaznijo;
  • če nekdo naznani storjeno kaznivo dejanje, čeprav ve, da ni bilo storjeno, in s tem povzroči začetek ukrepanja državnih organov, se lahko kaznuje z denarno kaznijo.

ODŠKODNINA ZA KRIVO OVADBO

Do odškodnine za krivo ovadbo ste upravičeni, če ste s pravnomočno kazensko sodbo spoznani za storilca kaznivega dejanja krive ovadbe. Kriva ovadba je sama po sebi kaznivo dejanje in so posledice za oškodovanca lahko zelo hude. Oškodovancu se ob krivi ovadbi povzroči škoda na osebnostnih pravicah predvsem zaradi razžalitve časti in dobrega imena.

Odškodnine za krive ovadbe so najpogostejše v javni sferi, in sicer z javnim diskreditiranjem politične ali javne osebnosti, ko nasprotna stran naklepno vloži krivo ovadbo. Kriva ovadba lahko javno osebnost stane njenega težko doseženega položaja v družbi in javnosti, poti nazaj pa ni oziroma je povračilo ugleda in dobrega imena zelo težko doseči. Prav zaradi tega se oškodovanec odloči za povračilo izgubljenega ugleda in nepremoženjske škode v civilnem postopku kljub dokazani krivi ovadbi. Odškodnine za krivo ovadbo so primerljive z odškodnino žrtvam kaznivih dejanj.

Ocena

Call Now ButtonPOKLIČITE