Dedovanje premoženja v tujini

Dedovanje premoženja v tujini predstavlja prenos premoženja in obveznosti zapustnika na njegove dediče. Pogosto se zgodi, da zapustnik poseduje določeno premoženje v tujini. Na primer, če je umrla oseba živela v Sloveniji, na Hrvaškem pa je imela vikend, v tem primeru govorimo o čezmejnem dedovanju tega vikenda. Lastninska pravica se po dedovanju prenese na dediče.

Kakšna je pravna rešitev za dedovanje premoženja v tujini?

Dedovanje premoženja v tujini oziroma čezmejno dedovanje je precej pogost pojav, saj vse več posameznikov podeduje premoženje v različnih državah. Z namenom enotne ureditve teh primerov je EU sprejela posebno Uredbo o mednarodnem dedovanju, ki je stopila v veljavo leta 2015. EU se je za sprejem takšne uredbe odločila predvsem zato, da bi poenotila in uredila predpise o dedovanju v vseh državah članicah ter spodbudila večjo mobilnost ljudi in kapitala med članicami.

Kakšna je vsebina Uredbe o čezmejnem dedovanju premoženja v tujini in čemu je namenjena?

Uredba 650/2012 se uporablja za interpretacijo in urejanje dedovanja za katerokoli obliko premoženja, ki se nahaja na območju EU, z izjemo davčnih, carinskih ali upravnih zadev. Omenjena Uredba ne ureja vprašanj, ki so povezana s statusom fizičnih oseb ali družinskimi razmerji in pravno ali poslovno sposobnostjo posameznikov, ter vprašanj, povezanih s pogrešanostjo ali odsotnostjo oseb, premoženjskimi razmerji med zakonci, preživninskimi obveznostmi in podobno.

Bistvena novost, ki jo uvaja omenjena uredba, je Evropsko potrdilo o dedovanju. Na podlagi tega potrdila se na enoten način dokazuje status dedičev v vseh državah članicah EU. Potrdilo dedičem precej olajša postopek dedovanja in dokazovanja lastninske pravice na zapuščini v vseh državah članicah EU. Potrdilo ima torej poenoten učinek znotraj celotne EU, kar prispeva k enostavnejšemu in učinkovitejšemu urejanju zapuščinskih postopkov.

Evropsko potrdilo za dedovanje premoženja v tujini je namenjeno vsem dedičem, izvršiteljem oporoke ali uveljaviteljem zapuščine, ko morajo dokazati svoj pravni status v drugi državi in na ta način uveljaviti svoje lastninske pravice kot dediči na zapuščini. S potrdilom lahko dediči enostavno dokažejo status oziroma pravico, ki jo imajo nad določenim premoženjem. Potrdilo ima pomembno dokazno moč, saj odraža elemente, ki jih je določilo in opredelilo pristojno sodišče glede dedovanja premoženja v tujini, ne glede na pravo, ki je bilo uporabljeno pri ugotavljanju.

Namen Evropskega potrdila o dedovanju je zagotoviti pravno zaščito vsakomur, ki je izročil plačilo oziroma predal svojo zapuščino, ne glede na državo članico. Ključno je, da je oseba ravnala v dobri veri in se zanašala na točnost informacij, navedenih v potrdilu. Potrdilo je veljavna in verodostojna listina, na podlagi katere se izvede vpis zapuščine v ustrezni register držav članic.

Kako morajo ravnati dediči, ko dedujejo premoženje v tujini oziroma zunaj meja RS?

V primeru dedovanja premoženja v tujini oziroma čezmejnega dedovanja morajo dediči v prvem koraku to sporočiti sodišču. Obvestilo o dedovanju zunaj meja mora biti vključeno že v smrtovnici ali pa na naroku glavne obravnave v zapuščinskem postopku. Sodišče za namen ugotavljanja potrebuje čim podrobnejši opis zapuščine in ostale specifikacije dedovanja, da lahko omenjeno premoženje vključi v svoj sklep o dedovanju. Po tem sodišče izda potrdilo o dedovanju, ki omogoča dedovanje premoženja v tujini na podlagi tega potrdila.

Nemalokrat se zgodi, da med dediči pride do spora glede dedovanja oziroma premoženja, ki naj bi spadalo v maso zapuščine. Če do tega pride, ni nujno, da je za reševanje oziroma ugotavljanje dejanske mase premoženja pristojno sodišče v Republiki Sloveniji. Pri tem je treba upoštevati posebna določila posameznih zakonov v različnih državah članicah EU, ki določajo stvarno in krajevno pristojnost sodišč za ugotavljanje podedovanega premoženja v tujini.

Poenotenje pravil znotraj EU glede dedovanja premoženja v tujini je prineslo številne prednosti. Novi institut dednega prava in Evropsko potrdilo o dedovanju sta bistveno zmanjšala število sporov med dediči. Poleg tega je dedovanje izvedeno veliko hitreje in brez dodatnih nepotrebnih stroškov. Pomembno pa je, da se dediči zavedajo, da sodišče ni dolžno ugotavljati, ali je imel zapustnik premoženje tudi v tujini. To je naloga dedičev, ki morajo sodišče na to opozoriti, saj v nasprotnem primeru to premoženje ostane nedotaknjeno.

Če ste tudi sami dedič v postopku, pri katerem je zapustnik imel premoženje v tujini, vam svetujemo, da se za pomoč pri dokazovanju premoženja v tujini obrnete na odvetnika za dedno pravo. Naš odvetnik vam bo glede dedovanja premoženja v tujini podal vse potrebne napotke, kako najhitreje pridobiti vsa potrebna potrdila o premoženju v tujini. Dedovanje premoženja v tujini zahteva odvetnika, ki se spozna na splošno mednarodno dedno pravo.

Ocena

Evropsko potrdilo o dedovanju

Evropsko potrdilo o dedovanju

Evropsko potrdilo o dedovanju je javna listina, ki dokazuje status in pravice oseb, udeleženih v dedovanju. Uporablja se predvsem v primerih, ko ima zapuščina povezavo z več državami članicami EU.

razdelitev premoženja za časa življenja

Razdelitev premoženja za časa življenja – pogodbe, opcije in pravne rešitve

Razdelitev premoženja za časa življenja predstavlja premišljeno in pravno varno alternativo kasnejšim sodnim postopkom, kot je tožba na delitev skupnega premoženja ali zapuščinski spor.

Zapuščina brez dedičev

Sklep o dedovanju in kdaj ga potrebujete

Zapuščina brez dedičev je urejena z dednim pravom. Gre za skupek zakonov, ki urejajo pravno podlago in podajajo pravila za prenos premoženja s pokojnika na dediče.

napake pri dedovanju

Napake pri dedovanju

Ena izmed glavnih napak pri procesu dedovanja, zaradi katere pogosto pride do sporov med dediči, je pomanjkanje oporočnega interesa.

darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju

Darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju

Vprašanje, ali skleniti darilno pogodbo ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju, nima enoznačnega odgovora, saj imata obe pogodbi svoje prednosti.

darilna pogodba in dedovanje

Darilna pogodba in dedovanje

Pravni pomen darilne pogodbe v zvezi z dedovanjem, vpliv na nujne dediče, davčne posledice ter najpogostejše napake, ki jih ljudje naredijo pri prenosu premoženja.

dedovanje vnukov

Dedovanje vnukov

Dedovanje vnukov je v slovenskem pravnem sistemu pomembno, vendar pogosto premalo razumljeno področje. Vnuki sodijo v 1. dedni red.

dedovanje po bratrancu

Dedovanje po bratrancu

Dedovanje po bratrancu je pravno področje, ki pogosto sproža vprašanja, saj bratranci in sestrične v slovenskem dednem pravu ne sodijo med zakonite dedič

Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju

Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju? V praksi je izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju zahtevno.

ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko nastopi zaradi različnih vzrokov. Preverite kateri so pravni razlogi.

RAZLIKA MED POGODBO O PREUŽITKU IN POGODBO O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

Razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku

Razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju se kaže tudi v vplivu na davčne obveznosti in različne dedne posledice.

izpisek iz poročne matične knjige

Izpisek iz poročne matične knjige: Kaj je, kdo ga potrebuje in kako ga pridobiti

Izpisek iz poročne matične knjige je pomemben dokument, zlasti pri ločitvi, dedovanju in urejanju pravic v Sloveniji ter tujini.

POKLIČITE