Skrbništvo nad otroki

Skrbništvo nad otrokom določa, kateri starš je odgovoren za odločitve glede otroka, kot so izobraževanje, zdravje in bivališče. Po ločitvi lahko sodišče dodeli skrbništvo enemu staršu ali obema staršema, odločitve pa temeljijo na najboljših interesih otroka. Starš, ki ne živi z otrokom, ima pravico do stikov, ki se določijo glede na otrokove potrebe in dogovor staršev ali sodišča.

Skrbništvo nad otrokom je postopek, s katerim se določi, kdo bo imel pravico in dolžnost skrbeti ter vzgajati otroka, kadar starša ne živita več skupaj ali med njima pride do nesoglasij.

SKRBNIŠTVO NAD OTROKOM

Skrbništvo nad otroki ureja Družinski zakonik, ki med drugim navaja, da če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Sporazumejo se lahko za skupno varstvo in vzgojo otrok, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju.

Vsekakor je najbolj priporočljivo in zaželeno, da se starši sporazumno med seboj dogovorijo, kateri bo imel skrbništvo nad otrokom oziroma otroki, kje bodo živeli in kako bodo potekali stiki z drugim staršem. Možnosti o tem kako pogosti bodo stiki, kje bodo potekali, ob katerih dnevih in ostalo, je veliko in se v praksi od primera do primera zelo razlikujejo.

Odvetnik za družinsko pravo ima ključno vlogo v postopkih skrbništva, saj:

• Odlično pozna zakonodajo, kar zagotavlja, da so vsa pravila in predpisi v zvezi s skrbništvom pravilno upoštevani.
• Zastopa vaše interese, kar vam omogoča, da imate pri pogajanjih s partnerjem ali na sodišču na svoji strani strokovnjaka.
• Nudi pravno zaščito, s čimer vam pomaga preprečiti napake, ki bi lahko škodovale vašemu primeru ali ogrozile vaše pravice.
• Pomaga pri premagovanju stresa, saj s strokovno podporo lajša čustveno obremenitev, ki jo prinaša postopek skrbništva.
• Pripravlja dokumentacijo in dokaze, kar vam zagotavlja, da so vsi potrebni materiali za postopek pravilno zbrani in pripravljeni.

Čeprav odvetnik v sporazumnih postopkih ni vedno nujen, je lahko v primerih, ko gre za spor med staršema, njegova vloga ključna za zagotovitev pravične in zakonite rešitve.

Odvetnik za skrbništvo običajno pride v poštev, kadar se zakonski par razveže. Ob razpadu partnerske ali zakonske zveze je prva in najpomembnejša zadeva, ki jo morata zakonca ali izven zakonska partnerja, ki imata skupne mladoletne otroke urediti, skrbništvo nad otroki.  Novost novega Družinskega zakonika je, da sodišče prevzema nadzor nad dodelitvijo skrbništva, izključno z namenom zaščititi otroka in delovati v njegovo korist, kar mora biti tudi sicer za vse vpletene na prvem mestu. Koristi otroka morajo biti izključno in v celoti vedno prioriteta, na kar pa starši, ob vsej zanesenosti, zmedi, zameri in strahu v času ločitve oz. ločitvenega postopka pozabijo ter velikokrat postavljajo svoje koristi pred koristi otroka.

Skrbništvo matere nad otrokom: postopek s sodno vključitvijo in brez nje

Skrbništvo nad otrokom predstavlja pravni in moralni okvir, ki določa pravice in dolžnosti staršev do otroka, kot so skrb za vzgojo, varnost, zdravje, izobraževanje in njegovo dobrobit. V Sloveniji je skrbništvo regulirano z družinskim zakonikom in temelji na načelu največje koristi otroka. Čeprav je v idealnih razmerah zaželeno, da starša dosežeta sporazum glede skrbništva, pa to v praksi pogosto ni mogoče, zaradi česar je potrebno posredovanje sodišča.

V tem članku bomo podrobno predstavili, kako poteka postopek pridobitve skrbništva matere nad otrokom v dveh primerih: brez posredovanja sodišča in z njegovim posredovanjem.

1. Postopek skrbništva brez vključitve sodišča

V primerih, ko se starša (mati in oče) strinjata glede vprašanja skrbništva, se lahko postopek zaključi brez posredovanja sodišča, kar običajno pomeni manj stresa in manjše stroške. Glavna prednost sporazuma brez sodišča je, da starša sama določita pogoje in načine izvajanja skrbništva, ob predpostavki, da je otrokova dobrobit na prvem mestu.

Koraki postopka brez sodišča:

1. Sporazum med staršema: Prvi korak je, da starša skupaj dosežeta sporazum glede skrbništva. Pomembno je, da v sporazumu natančno opredelita:
   • kdo bo imel skrbništvo (skupno ali izključno),
   • način izvajanja stikov med otrokom in staršem, ki ne bo imel skrbništva,
   • ureditev glede preživnine,
   • morebitne posebne pogoje glede otrokove vzgoje, šolanja, zdravstvene oskrbe ipd.
2. Oblikovanje pisnega sporazuma: Ko se starša ustno dogovorita, je priporočljivo, da svoje dogovore oblikujeta v pisni sporazum. Ta dokument mora biti jasen ter vsebovati vse ključne informacije glede skrbništva.
3. Overitev sporazuma pri notarju: Če starša želita, da ima sporazum večjo pravno veljavo, ga lahko overita pri notarju. Notarska overitev daje dokumentu uradno obliko, kar lahko prepreči kasnejše spore. Overjen dokument se lahko kasneje uporabi kot dokaz v primeru neizpolnjevanja dogovorov.
4. Sodelovanje z mediatorjem (po potrebi): Čeprav starša morda ne potrebujeta sodišča, lahko poiščeta pomoč mediatorja, ki je usposobljen za reševanje sporov. Mediator lahko pomaga pri iskanju najboljših rešitev, ki so v otrokovo korist. Postopek mediacije je neformalen in neobvezujoč, kar pomeni, da odločitev ni pravno zavezujoča, čeprav lahko pripelje do dogovora.
5. Vloga pri centru za socialno delo: Po podpisu sporazuma lahko starša vlogo za odobritev sporazuma vložita na center za socialno delo (CSD). CSD preveri, ali sporazum ustreza najboljšim interesom otroka, in če oceni, da je sporazum primeren, ga potrdi.

Postopek brez sodišča je pogosto hitrejši in ugodnejši za vse vpletene, vendar zahteva dobro komunikacijo med staršema ter skupno željo, da se dogovorita brez spora.

2. Postopek skrbništva s pomočjo sodišča

Kadar starša ne dosežeta dogovora o skrbništvu ali pa eden od staršev meni, da drugi starš ni sposoben ali ne sme skrbeti za otroka, se postopek nadaljuje z vključitvijo sodišča. V takšnih primerih mora sodišče odločiti o delitvi skrbništva oziroma določiti, komu bo skrbništvo dodeljeno.

Koraki postopka prek sodišča:

1. Vložitev predloga za skrbništvo: Postopek se začne s tem, da en od staršev vloži predlog za dodelitev skrbništva na pristojno okrožno sodišče. V predlogu mora navesti vse pomembne informacije glede otroka in staršev ter predlagati, kakšno ureditev skrbništva želi. Sodišče zahteva tudi predložitev dokazov, kot so dokumenti o otrokovem šolanju, zdravstvenem stanju, finančnih zmožnostih staršev ipd.
2. Posredovanje centra za socialno delo (CSD): Sodišče bo pri reševanju zadeve center za socialno delo običajno zaprosilo, da pripravi poročilo o družinskih razmerah. CSD opravi razgovore z obema staršema in otrokom (če je dovolj star) ter pridobi dodatne informacije, kot so podatki o življenjskih razmerah ter odnosu med staršema in otrokom ter predlogi glede skrbništva.
3. Začasne odredbe (po potrebi): Med postopkom lahko sodišče izda začasno odredbo glede skrbništva ali stikov, če je to nujno za otrokovo varnost in dobrobit. Na primer, če obstaja sum, da bi bil otrok lahko izpostavljen nevarnosti, lahko sodišče začasno odvzame skrbništvo enemu od staršev, dokler ne pride do dokončne odločitve.
4. Sodni postopek in zaslišanja: Med postopkom sodišče zasliši oba starša, otroka (če je dovolj star) in morebitne priče. Prav tako pregleda poročilo CSD in morebitne druge dokaze. Cilj je ugotoviti, kakšna ureditev bo najboljša za otroka. Sodišče bo pri odločitvi upoštevalo različne dejavnike, kot so:
   • otrokove želje (če je dovolj star in zrel),
   • sposobnost staršev za skrb za otroka,
   • čustvena vez med otrokom in staršema,
   • finančne zmožnosti staršev,
   • stabilnost življenjskih razmer.
5. Končna odločitev: Po zaključenih zaslišanjih in pregledanih dokazih sodišče izda odločbo o skrbništvu. Sodišče lahko odloči, da se skrbništvo dodeli enemu staršu (izključno skrbništvo) ali obema staršema (skupno skrbništvo). Čeprav sodišče pogosto spodbuja dogovor med staršema, mora v primeru spora sprejeti odločitev, ki bo v otrokovo največjo korist.
6. Pritožbeni postopek: Če se eden od staršev ne strinja z odločitvijo sodišča, se lahko pritoži. Pritožbo je treba vložiti v roku, določenem z zakonom, običajno v 15 dneh od izdaje odločbe. Pritožbeni postopek vodi višje sodišče, ki pregleda prvotno odločbo in lahko potrdi ali spremeni odločitev.

PREŽIVLJANJE OTROK

Glede možnosti ureditve skrbništva nad otroki v Sloveniji Družinski zakonik pravi: »V primeru, da se starši sami sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave, katero sodišče sprejme v primeru, da ugotovi, da je predlagano v skladu z otrokovimi koristi, oziroma predlog zavrne, če sporazum ni v skladu s koristijo otrok. Če se starši ne sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, jim pri sklenitvi sporazuma lahko pomaga center za socialno delo ali mediator. V primeru, da do sklenitve sporazuma ne pride tudi tedaj, o tem odloči sodišče, ki lahko odloči tudi o vseh ukrepih za varstvo in koristi otroka. V postopku odločanja o varstvu in vzgoji sodišče vselej odloči tudi o preživljanju skupnih otrok in o stikih s starši.«

SKRBNIŠTVO NAD OTROKI V PRAKSI

Do sprejetja novega Družinskega zakonika je veljalo, da je bila dobra petina primerov v Sloveniji takšnih, ko so se starši še pred ločitvijo ali razpadom zunaj zakonske skupnosti sami sporazumno dogovorili o skrbništvu nad otroki in stikih. V ostalih 80 odstotkih pa se skrbništvo v veliki večini primerov (statistični podatki kažejo, da kar v 90 odstotkih) dodeli materam, kjer je v mnogih primerih praksa, da so otroci v stiku z drugim staršem vsak drugi konec tedna ter en dan med tednom.

OTROCI KOT ŽRTVE NASILJA V DRUŽINI

Vse zgoraj opisane oblike nasilja se lahko izvajajo tudi nad otroki, ki so najbolj ranljivi družinski člani in občutljiva populacija nasploh, zato so v primeru, ko so otroci žrtve nasilja v družini potrebne posebne obravnave, pristopi in ukrepi.

Nasilje nad otroki ima lahko izjemne razsežnosti in ga je treba obravnavati prednostno, celostno in strokovno, kajti vpliva na celoten psihofizični razvoj otroka. Otroci, ki so žrtev nasilja so ponavadi prestrašeni, jezni, imajo težave v šoli ali na drugih področjih, se slabo vključujejo v družbo, imajo težave s spanjem, se počutijo izolirane, kar pogosto vodi do agresivnega vedenja ali nasprotno do pretirane ponižnosti in zadržanosti. V mnogih primerih kažejo znake depresij, tesnobe, nezaupanja vase in v svet tudi v odrasli dobi. Če je otrok priča nasilju v družini, se smatra, da je tudi sam žrtev.

OTROKOVO MNENJE

Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševskih skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku upošteva tudi mnenje otroka, ki ga je ta izrazil sam, ali ga je zaupal drugi osebi, če se ugotovi, da je otrok sposoben razumeti pomen in posledice izražene volje.

Namen skrbništva nad otroki je, da se s skrbjo ter zagotovitvijo vzgoje in izobraževanja razvija in omogoči njegova ustrezna fizična, psihična in duševna rast, ki mu omogoči samozavestno in samostojno življenje ter delo v odrasli dobi. Ker pa otrokove koristi žal niso vedno v ospredju ali se te včasih težje določijo in dosežejo, je vsekakor izjemnega pomena, da si pred sprejemanjem tovrstnih odločitev, poiščete strokovno pomoč izkušene pravne službe. Veliko potrpežljivosti, strpnosti, komunikacije in sprejemanja modrih odločitev je potrebnih pri zagotavljanju ustreznega skrbništva nad otroki.

Naša odvetnik za skrbništvo je tu za vas, da prisluhne vaši zgodi, vam pojasni pravni vidik urejanja skrbništva, odgovori na vsa vaša vprašanja ter prispeva k vaši pravilni končni odločitve v korist vašega otroka.

Zapisi na blogu iz kategorije družinskega prava