Kazalo
Upravni spor je, za razliko od upravnega postopka, sodni postopek, pri katerem sodišče preverja odločitve državnih organov. Zakonitosti, izdane v pravnem postopku, v zunanji kontroli preverja upravni spor, za katerega je pristojno Upravno sodišče. Upravni spor se praviloma prične s tožbo, ki jo preverja Upravno sodišče in na podlagi pravil istega izpelje sodni postopek.
Pogosti predmeti upravnega spora?
Torej lahko v primeru, da niste zadovoljni z odločbo državnega organa ali občine, sprožite upravni spor zoper odločitev. Najpogostejši predmeti spora so:
- odločba o BPP brezplačni pravni pomoči,
- sklep o davčni izvršbi,
- odločbe o odmeri nadomestila za stavbno zemljišče ipd.
Torej ste najprej udeleženi v upravnem postopku, nato pa lahko sprožite upravni spor zoper odločbe državnih organov.
Katero sodišče je pristojno za upravni spor?
Kot že omenjeno, je za upravne spore pristojno Upravno sodišče, in sicer za različna področja, kot so:
- davčne izvršbe,
- odmere dohodnine,
- varstvo okolja,
- geodetske odločbe,
- gradbena dovoljenja itd.
V upravnem sporu na eni strani sodeluje tožnik oziroma tožeča stranka, ki je nosilec upravnega akta, in nasprotna stranka – toženec oziroma država ali druga pravna oseba, ki stoji za izdanim upravnim aktom.
O upravnem sporu se odloča sodišče, in sicer v senatu treh poklicnih sodnikov, če gre za zahtevnejšo zadevo, drugače pa pri enostavnejših zadevah odloča sodnik posameznik. Sodišče dejansko ugotavlja utemeljenost tožbenega predloga.
Kako začeti upravni spor?
Da bi se podali v upravni spor, morate najprej zbrati vso potrebno dokumentacijo in jo skupaj s tožbo predložiti Upravnemu sodišču. Tožba mora vsebovati opis dogodka, vsa dokazila ter predlog, o katerem naj bi se sodišče odločalo. Koristno je še to, da pomembne informacije in dogajanja ustrezno zabeležite, sodišču podate podatke o morebitnih pričah, navsezadnje pa lahko predlagate tudi izvedence specifične stroke.
Kot smo že omenili, se upravni spor začne z vlaganjem tožbe na Upravno sodišče, vloga, ki jo oddajamo, pa vsebuje naslednje:
- podatke o pristojnem sodišču,
- podatke o strankah v upravnem sporu, za mladoletne osebe pa podatke o starših ali zakonitih zastopnikih,
- podatke o spornem predmetu,
- lastnoročni podpis vlagatelja na vseh pripravljenih izvodih.
Vse o tožbi v upravnem sporu
Tožba se po navadi vlaga pisno in priporočeno po pošti ali osebno na pristojnem sodišču. Rok za vlaganje tožbe je 30 dni od prejema upravnega akta, s katerim je bil končan upravni postopek. Sodišče med postopkom vlagatelja seznanja o poteku postopka in morebitnem naroku.
Za zaključek upravnega spora šteje sodna odločba ali sklep sodišča, ki ga sodišče pošlje strankam po pošti. Praviloma se zoper sodbe ne vlaga pritožba, ker je to nedopustno, in takoj postane pravnomočna.
V primeru, da sodišče vaši tožbi ugodi in s tem odpravi izpodbijani upravni akt, zadevo avtomatsko vrača upravnemu organu na ponovno odločanje, vi pa samo počakate na novo odločbo.
Svojo tožbo lahko med postopkom kadarkoli umaknete, in sicer vse do izdaje sodbe, sodišče pa postopek ustavi s sklepom.
Upravni spor povprečno traja 6–12 mesecev, kar je odvisno od kompleksnosti zadeve ter odziva strank v sporu.
Zakon o sodnih taksah določa višino sodne takse, ki jo je treba plačati v postopku upravnega spora. Poleg sodne takse obstajajo še stroški izvedenca ter prič. Sodno takso je treba plačati sodišču pred začetkom obravnave zadeve in jo praviloma pokriva stranka, ki predlaga oziroma začenja postopek. Znesek sodne takse za postopek v upravnem sporu po tarifi št. 6111 znaša 148 evrov. Glede stroškov odvetnika in izvedenca vsaka stranka vnaprej krije svoje stroške. Obstajajo izjeme pri upravnih postopkih, ki so oproščene plačila sodne takse ter jih o tem sodišče tudi obvesti.
