Izročilna pogodba

IZROČILNA POGODBA – POGODBA O IZROČITVI IN RAZDELITVI PREMOŽENJA

Izročilna pogodba ali tako imenovana pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja ureja Obligacijski zakonik (OZ). Je dednopravna pogodba, ki se sklene med zapustnikom oziroma izročiteljem in njegovimi potomci, posvojenci in njihovi potomci. Upravičenci zapuščine so torej dediči prvega reda in se lahko vključi tudi zakonca.

V kakšnih primerih skleniti izročilno pogodbo?

Kadar želi izročitelj za čas svojega življenja razdeliti in izročiti svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcev se sklene izročilna pogodba.

POGOJI, KI MORAJO BITI IZPOLNJENI OB SKLENITVI IZROČILNE POGODBE?

  • Izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, sicer je neveljavna,
  • z izročilno pogodbo se morajo strinjati vsi upravičenci pogodbe, torej vsi tisti, ki s pogodbo pridobijo določeno korist (potomci, posvojenci in njihovi potomci), ne glede na to ali pogodba vključuje le enega izmed njih ali vse (v primeru, da se kateri potomec ni strinjal z izročilno pogodbo, lahko poda soglasje k pogodbi),
  • izročitelj sme v svoji pogodbi izročiti in razdeliti le tisto premoženje, ki ga ima ob sklepanju izročilne pogodbe in ne tudi bodoče premoženje,
  • po smrti izročitelja, se vsa naknadno pridobljena lastnina in tista, ki ni bila razdeljena, šteje kot zapuščina, ki se razdeli v zapuščinskem postopku,
  • premoženje pridobljeno na osnovi zapuščinske pogodbe ni predmet zapuščine,
  • ob sklenitvi izročilne pogodbe lahko izročitelj upošteva tudi zakonca, vendar se mora ta s predlogom strinjati ( če zakonec ni upoštevan, njegova pravica do dedovanja nujnega deleža ni okrnjena),
  • ob izročitvi in razdelitvi premoženja, si lahko izročitelj pridrži zase, za zakonca ali koga drugega pravico užitka izročenega premoženja, dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kašno drugo nadomestilo.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

KAKO V PRIMERU, ČE SE POTOMEC NE STRINJA Z IZROČILNO POGODBO?

  • Potomec, ki se z izvršilno pogodbo ne strinja, lahko da privolitev k pogodbi,
  • če potomec, ki se ni strinjal z sklenitvijo pogodbe umre pred izročiteljem in ne zapusti potomcev, v primeru, da je razdedinjen, ali dedno ne vreden, pogodba ostane v veljavi,
  • v primeru, da potomec, ki se ni strinjal z pogodbo ne umre, se tisti del, ki so jih prejeli drugi potomci štejejo kot darila in se z njimi tako tudi ravna.

KAKO JE Z ODGOVORNOSTJO ZA DOLGOVE?

Potomci, ki so prejeli premoženje izročitelja, ne odgovarjajo za njegove dolgove, razen v primeru, če je v pogodbi določeno drugače. Upniki lahko izpodbijajo izročitev in razdelitev ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

MOŽNOST PREKLICA POGODBE

Izročitelj lahko pogodbo prekliče kadarkoli zaradi naslednjih razlogov;

  • Izrazita nehvaležnost – v primeru, če se po sklenitvi pravnega posla potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da je po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal,
  • da se potomec ne drži dogovora o nudenju preživnine, ne poravna izročiteljevih dolgov, kar je bilo predmet dogovora.

V primeru preklica, lahko potomec zahteva nujni delež po izročiteljevi smrti, razen če ta ni bil razdedinjen, nevreden da bi dedoval po izročitelju ali če se ni odpovedal dediščini. Pri izračunu njegovega nujnega deleža se štejejo deli premoženja, ki jih je zapustnik izročil za obdobje svojega življenja drugim potomcem za darilo.

Izročilna pogodba se obdavči po pravilih Zakona o davku na dediščin in darila. Za ožje sorodstvo in kmete se upošteva oprostitev plačila davkov. V primeru, da so dediči osebe prvega dednega reda, se davek ne plača. Plačila davka je oproščen tudi prevzemnik, ki se šteje za kmeta (oseba, ki ima odločbo o statusu kmet), ki preko izročilne pogodbe prejme kmetijsko zemljišče.

PREKLIC ALI ODSTOP IZROČILNE POGODBE – dodatna navedba

Preklic ali odstop od izročilne pogodbe

Velikokrat po sklenitvi izročilne pogodbe pride do kršitve dogovora, in sicer potomec ali posvojenec neredno plačuje rento ali ne obiskuje več izročitelja, niti ga ne vpraša, ali potrebuje hrano, zdravila ali prevoz. V tem primeru se pri izročitelju poraja vprašanje, kako lahko odstopi od izročilne pogodbe.

Naš odgovor je, da težko, ker lahko po zakonu izročilno pogodbo prekličete v primeru hude nehvaležnosti potomca ali posvojenca, in sicer če bi se potomec ali posvojenec obnašal nemoralno ali nepravično. To pomeni, da bi stanovanje recimo obdržal, vam pa ne bi plačeval dosmrtne rente. Če pa vas preneha obiskovati ter vam vseeno plačuje rento, govorimo o mejnem primeru nehvaležnosti, česar sodišče ne bo štelo za hudo nehvaležnost, ki bi lahko bila razlog za preklic izročilne pogodbe.

Kaj je torej izročilna pogodba – strokovni zaključek

Izročilna pogodba, znana kot Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja, je bila urejena v Zakonu o dedovanju, preden je v veljavo stopil OZ – Obligacijski zakonik. Ko je bil slednji uveljavljen, je urejanje izročilne pogodbe prešlo pod OZ. Značilno za izročilno pogodbo je to, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, v nasprotnem primeru je neveljavna. Od ostalih pogodb o dedovanju, kot je darilna pogodba, pogodba o preužitku ali pogodba o dosmrtnem preživljanju, se razlikuje po tem, da je sklenjena le med izročiteljem in njegovimi potomci ali posvojenci. Pri izročilni pogodbi je pomembno, da se morajo z njo strinjati vsi, ki bi z njo lahko pridobili določene koristi. To pomeni, da morajo vsi izročiteljevi potomci in posvojenci podpisati pogodbo, ne glede na to, ali so v njo vključeni ali ne. V primeru nestrinjanja enega od potomcev se lahko uredi poznejša privolitev k pogodbi v pisni obliki. V primeru, da potomec, ki se ni strinjal z izročilno pogodbo, umre pred izročiteljem, pogodba ostane veljavna. Podobno velja za potomce, ki se odpovedo dediščini, ter za tiste, ki so razdedinjeni.

Stranka izročilne pogodbe je lahko tudi zapustnikov zakonec ter zunajzakonski partner, ki se tudi strinja z razdelitvijo in izročitvijo. Če ga slučajno niso upoštevali v izročilni pogodbi, ima vseeno pravico uveljavljati nujni delež iz zapuščine. Torej se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine tisti del, ki je bil izročen potomcem izročitelja, šteje kot darilo.

Pomembno je še poudariti, da izročitelj v izročilni pogodbi razpolaga samo s svojim premoženjem (celotnim ali le z delom) v trenutku podpisa pogodbe, in ne tistim, ki bi ga imel v času svoje smrti. Torej lastnik premoženja še za časa svojega življenja s svojimi potomci sklene izročilno pogodbo, v kateri jim izroči in razdeli svoje premoženje. Potomec oziroma prevzemnik takoj postane lastnik premoženja, ki je predmet izročilne pogodbe. Izročeno premoženje pa po smrti izročevalca ne gre v zapuščinsko maso. V večini primerov si izročevalec s takšno pogodbo zagotovi služnost stanovanja do svoje smrti ter nego, oskrbo in pomoč v primeru bolezni ali onemoglosti v starosti.

Skupna ocena storitve
Ocena: 5, Glasov 1
Call Now ButtonPOKLIČITE