Izročilna pogodba ali tako imenovana pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja ureja Obligacijski zakonik (OZ). Je dednopravna pogodba, ki se sklene med zapustnikom oziroma izročiteljem in njegovimi potomci, posvojenci in njihovi potomci. Upravičenci zapuščine so torej dediči prvega reda in se lahko vključi tudi zakonca.
Kaj je izročilna pogodba?
Gre za odplačni pravni posel in vrsto pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s katero se premoženje zapustnika na upravičenca prenese takoj ob njeni sklenitvi in ni pogojena s smrtjo zapustnika. Tovrstni pravni posel upravičencu omogoča takojšnjo pravico do premoženja, istočasno pa lahko zapustnik takoj uveljavlja svoje pogoje oziroma določene pravice, ki so sestavni del pogodbe, kot so npr. denarna podpora, namestitev oz. zagotovitev bivanja, osebne usluge, skrb za nego in oskrbo ter drugo. Ker je pogodba o preužitku formalen posel, mora biti pripravljen v obliki notarskega zapisa.
V kakšnih primerih skleniti izročilno pogodbo?
Kadar želi izročitelj za čas svojega življenja razdeliti in izročiti svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcev se sklene izročilna pogodba.
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni ob sklenitvi izročilne pogodbe
- Izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, sicer je neveljavna,
- z izročilno pogodbo se morajo strinjati vsi upravičenci pogodbe, torej vsi tisti, ki s pogodbo pridobijo določeno korist (potomci, posvojenci in njihovi potomci), ne glede na to ali pogodba vključuje le enega izmed njih ali vse (v primeru, da se kateri potomec ni strinjal z izročilno pogodbo, lahko poda soglasje k pogodbi),
- izročitelj sme v svoji pogodbi izročiti in razdeliti le tisto premoženje, ki ga ima ob sklepanju izročilne pogodbe in ne tudi bodoče premoženje,
- po smrti izročitelja, se vsa naknadno pridobljena lastnina in tista, ki ni bila razdeljena, šteje kot zapuščina, ki se razdeli v zapuščinskem postopku,
- premoženje pridobljeno na osnovi zapuščinske pogodbe ni predmet zapuščine,
- ob sklenitvi izročilne pogodbe lahko izročitelj upošteva tudi zakonca, vendar se mora ta s predlogom strinjati ( če zakonec ni upoštevan, njegova pravica do dedovanja nujnega deleža ni okrnjena),
- ob izročitvi in razdelitvi premoženja, si lahko izročitelj pridrži zase, za zakonca ali koga drugega pravico užitka izročenega premoženja, dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kašno drugo nadomestilo.
Kako v primeru, če se potomec ne strinja z izročilno pogodbo?
- Potomec, ki se z izročilno pogodbo ne strinja, lahko da privolitev k pogodbi,
- če potomec, ki se ni strinjal z sklenitvijo izročilne pogodbe umre pred izročiteljem in ne zapusti potomcev, v primeru, da je razdedinjen, ali dedno ne vreden, pogodba ostane v veljavi,
- v primeru, da potomec, ki se ni strinjal z izročilno pogodbo ne umre, se tisti del, ki so jih prejeli drugi potomci štejejo kot darila in se z njimi tako tudi ravna.
Izročilna pogodba – kako je z odgovornostjo za dolgove?
Potomci, ki so prejeli premoženje izročitelja, ne odgovarjajo za njegove dolgove, razen v primeru, če je v izročilni pogodbi določeno drugače. Upniki lahko izpodbijajo izročitev in razdelitev ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.
Možnost preklica izročilne pogodbe
- Izrazita nehvaležnost – v primeru, če se po sklenitvi pravnega posla potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da je po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal,
- da se potomec ne drži dogovora o nudenju preživnine, ne poravna izročiteljevih dolgov, kar je bilo predmet dogovora.
V primeru preklica izročilne pogodbe, lahko potomec zahteva nujni delež po izročiteljevi smrti, razen če ta ni bil razdedinjen, nevreden da bi dedoval po izročitelju ali če se ni odpovedal dediščini. Pri izračunu njegovega nujnega deleža se štejejo deli premoženja, ki jih je zapustnik izročil za obdobje svojega življenja drugim potomcem za darilo.
Izročilna pogodba se obdavči po pravilih Zakona o davku na dediščin in darila. Za ožje sorodstvo in kmete se upošteva oprostitev plačila davkov. V primeru, da so dediči osebe prvega dednega reda, se davek ne plača. Plačila davka je oproščen tudi prevzemnik, ki se šteje za kmeta (oseba, ki ima odločbo o statusu kmet), ki preko izročilne pogodbe prejme kmetijsko zemljišče.
PREKLIC ALI ODSTOP IZROČILNE POGODBE – dodatna navedba
Velikokrat po sklenitvi izročilne pogodbe pride do kršitve dogovora, in sicer potomec ali posvojenec neredno plačuje rento ali ne obiskuje več izročitelja, niti ga ne vpraša, ali potrebuje hrano, zdravila ali prevoz. V tem primeru se pri izročitelju poraja vprašanje, kako lahko odstopi od izročilne pogodbe.
Preklic izročilne pogodbe
Naš odgovor je, da težko, ker lahko po zakonu izročilno pogodbo prekličete v primeru hude nehvaležnosti potomca ali posvojenca, in sicer če bi se potomec ali posvojenec obnašal nemoralno ali nepravično. To pomeni, da bi stanovanje recimo obdržal, vam pa ne bi plačeval dosmrtne rente. Če pa vas preneha obiskovati ter vam vseeno plačuje rento, govorimo o mejnem primeru nehvaležnosti, česar sodišče ne bo štelo za hudo nehvaležnost, ki bi lahko bila razlog za preklic izročilne pogodbe.
Kdaj je najbolj smiselno skleniti izročilno pogodbo?
Izročilna pogodba se sklene takrat, ko želi izročitelj za čas svojega življenja izročiti in razdeliti lastno premoženje svojemu zakoncu, potomcem ali posvojencem.
Kaj lahko zapustnik zahteva kot vračilo za izročeno premoženje na podlagi izročilne pogodbe?
Zapustnik lahko v zameno zahteva dosmrtno rento, pravico do pomoči, oskrbe in nege, pravico do bivanja v nepremičnini, odplačevanje dolgov in drugo.
Kaj je posebnost izročilne pogodbe?
Posebnost izročilne pogodbe je ta, da začne veljati takoj, in sicer za čas izročiteljevega življenja, ter da se morajo z izročilno pogodbo strinjati vsi dediči. Premoženje, ki ga je zapustnik izročil in razdelil, se ne vračuna v njihove dedne deleže, kar pomeni, da se ne upošteva pri izračunu vrednosti zapuščine in potemtakem ne more biti predmet vrnitve.
Kaj je najpogosteje razlog za preklic izročilne pogodbe?
Do preklica izročilne pogodbe najpogosteje pride v primeru, da obdarjenec izraža hudo nehvaležnost, kadar se potomec do darovalca ali njegovega bližnjega obnaša neprimerno in neupravičeno po temeljih moralnih načel, ali ko ta ne izpolnjuje dogovorjene zahteve in obveznosti, ki so sestavni del izročilne pogodbe.
Ali je neplačevanje preživnine zadostni razlog za preklic izročilne pogodbe?
Če je bilo plačevanje preživnine dogovorjeno z izročilno pogodbo, torej je bilo sestavni del izročilne pogodbe, in se to ne izvaja, ima darovalec pravico zahtevati preklic izročilne pogodbe.
Ali je neplačevanje dolgov ravno tako zadosten razlog za razveljavitev izročilne pogodbe?
Tudi tu velja tako kot v prejšnjem odstavku. Če je bilo plačevanje izročiteljevih dolgov določeno z izročilno pogodbo in se to ne izvršuje, je preklic izročilne pogodbe ravno tako možen in dovoljen.
Kako je s preklicem izročilne pogodbe v drugih, manj resnih oziroma težko dokazljivih primerih oziroma pri neizpolnjevanju bremen?
O vseh preostalih primerih neizpolnjevanja bremen, ki so dogovor in sestavni del izročilne pogodbe, odloča sodišče. To določi, ali ima izročitelj pravico zahtevati povrnitev svojega premoženja ali zgolj prisilno izpolnitev bremen.
Kako presoditi, ali smo upravičeni do preklica izročilne pogodbe ali ne?
Če sami ne poznamo zakonodaje, ne zaupamo svoji presoji ali imamo kakršnekoli pomisleke oziroma nejasnosti glede preklica darilne pogodbe, je edina in najboljša rešitev, da si poiščemo pomoč zaupanja vrednega odvetnika.
Po čem se razlikuje izročilna pogodba od ostalih dednih pogodb?
Izročilna pogodba, znana kot pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja, je bila urejena v Zakonu o dedovanju, preden je v veljavo stopil OZ – Obligacijski zakonik. Ko je bil slednji uveljavljen, je urejanje izročilne pogodbe prešlo pod OZ. Značilno za izročilno pogodbo je to, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, v nasprotnem primeru je neveljavna. Od ostalih pogodb o dedovanju, kot je darilna pogodba, pogodba o preužitku ali pogodba o dosmrtnem preživljanju, se razlikuje po tem, da je sklenjena le med izročiteljem in njegovimi potomci ali posvojenci. Pri izročilni pogodbi je pomembno, da se morajo z njo strinjati vsi, ki bi z njo lahko pridobili določene koristi. To pomeni, da morajo vsi izročiteljevi potomci in posvojenci podpisati pogodbo, ne glede na to, ali so v njo vključeni ali ne. V primeru nestrinjanja enega od potomcev se lahko uredi poznejša privolitev k pogodbi v pisni obliki. V primeru, da potomec, ki se ni strinjal z izročilno pogodbo, umre pred izročiteljem, pogodba ostane veljavna. Podobno velja za potomce, ki se odpovedo dediščini, ter za tiste, ki so razdedinjeni.
Stranka izročilne pogodbe je lahko tudi zapustnikov zakonec ter zunajzakonski partner, ki se tudi strinja z razdelitvijo in izročitvijo. Če ga slučajno niso upoštevali v izročilni pogodbi, ima vseeno pravico uveljavljati nujni delež iz zapuščine. Torej se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine tisti del, ki je bil izročen potomcem izročitelja, šteje kot darilo.
Kaj je skupno darilni in izročilni pogodbi za nepremičnino?
Skupna značilnost izročilne in darilne pogodbe je ta, da obe predstavljata pogodbi, s pomočjo katerih se lastninska pravica neodplačno prenese z darovalca na obdarjenca. Obe pogodbi stopita v veljavo takoj ob podpisu in vpisu novega lastnika v zemljiško knjigo.
Kaj je bistvena razlika med darilno in izročilno pogodbo za nepremičnino?
Za darilno pogodbo za nepremičnino velja, da se nepremičnina, ki jo je zapustnik podaril obdarjencu ali več osebam, vračuna v njihove dedne deleže in se upošteva pri izračunu zapuščine. V primeru, da so nujni dediči po smrti obdarjenca prikrajšani za svoj nujni del, lahko zahtevajo vračilo za svoj sorazmerni delež. Pri darilnih pogodbah je zelo velika možnost izpodbijanja, zato je previdnost pri njeni sklenitvi izjemnega pomena.
V primeru izročilne pogodbe pa se premoženje, ki ga je zapustnik izročil in razdelil med potomce, ne vračuna v njihove dedne deleže, kar pomeni, da se tovrstno premoženje ne upošteva pri izračunu vrednosti zapuščine in potemtakem ni predmet vrnitve.
Pri izročilni pogodbi se morajo s prenosom lastništva strinjati vsi dediči, kar pri darilni pogodbi ni določeno.
Kdaj nastopi veljavnost ob sklenitvi darilne in izročilne pogodbe za nepremičnino?
Izročilna pogodba postane veljavna šele tedaj, ko se z njo strinjajo vsi izročiteljevi bodoči dediči, kar je možno urediti tudi naknadno, če se v času izročitve kateri od dedičev s pogodbo ne strinja.
V primeru darilne pogodbe ni treba pridobiti soglasja ostalih dedičev in pogodba postane veljavna takoj ob podpisu (lahko je lastnoročna) ter se lastništvo prenese z zemljiškoknjižnim dovolilom. To mora biti notarsko overjeno.
V kakšni obliki morata biti sklenjeni tovrstni pogodbi?
Izročilno pogodbo je treba vedno skleniti v notarski obliki, kar za darilno pogodbo ne velja. Je pa treba urediti prenos lastništva z zemljiškoknjižnim dovolilom, ki pa se ravno tako ureja pri notarju.
Ali je boljša izbira darilna ali izročilna pogodba in kakšna je razlika med njima?
Pri odločitvi glede prenosa premoženja se lastnik pogosto sprašuje, katera vrsta pogodbe je najprimernejša: darilna pogodba, izročilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju. Čeprav se večina ljudi odloči za darilno pogodbo, to ni nujno najboljša izbira v vsakem primeru. Da bi se izognili morebitnim težavam in nevšečnostim v prihodnosti, je priporočljivo poiskati nasvet odvetnika. Odvetnik bo preučil vašo situacijo, upošteval vaše preference ter se osredotočil tudi na prihodnost in morebitne scenarije, ki bi lahko vplivali na premoženje. Odločitev je pogosto odvisna tudi od davčnih vidikov, saj je treba v primeru darilne pogodbe plačati davek, razen če se premoženje prenaša na dediče prvega dednega reda.
Druga možna oblika prenosa je prenos na podlagi izročilne pogodbe, ki pa jo večina enači z darilno pogodbo. Izročilna pogodba se od darilne vseeno precej razlikuje, zato je treba biti pri interpretaciji previden. Za izročilno pogodbo velja, da lahko lastnik premoženje ali del premoženja na svoje potomce prepiše že v času svojega življenja. Oseba, na katero je bilo premoženje prepisano, postane lastnik v trenutku prepisa. Po smrti zapustnika se predmet pogodbe ne všteje v maso premoženja in ne vstopa v proces dedovanja. Skladno z definicijo bi izročilno pogodbo lahko z lahkoto zamenjali za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, a ju ne gre enačiti. Bistvena razlika je namreč, da se pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju premoženje na obdarovanca prenese šele po smrti zapustnika.
Ne glede na razlog prenosa lastništva lastne nepremičnine na drugo osebo, se je v prvi vrsti treba informirati in poučiti o možnostih in izbiri pravega pravnega posla oziroma pogodbe ter o obveznostih in dolžnostih, ki so njen sestavni del.
Vsekakor vam bo vsakdo s podobno izkušnjo svetoval, da se ob soočanju s tovrstno situacijo čim prej povežete z odvetniško pisarno in poiščete pravni nasvet strokovne osebe s področja nepremičninskega prava, tj. izkušenega odvetnika.
Za tiste osnovne in najpomembnejše informacije ter dejstva, ki vam bodo v pomoč pri nadaljnjih korakih in sprejemanju pravih odločitev, pa v nadaljevanju pojasnjujemo dve najpogostejši obliki sklepanja tovrstnih pogodb, in sicer izročilno in darilno pogodbo za nepremičnino ter razliko med njima.
Ali v primeru preklica obstaja razlika med darilno in izročilno pogodbo?
Za darilno pogodbo velja, da jo je težko preklicati, razen v primerih, ko gre za:
- hudo naknadno finančno stisko darovalca,
- hudo nehvaležnost obdarjenca ter
- naknadno rojene otroke obdarjenca.
Izročilno pogodbo lahko izročitelj prekliče, kadar potomec ne izpolnjuje zahtevanih obveznosti, ki so bile sestavni del pogodbe (npr. neplačevanje rente), ali v primeru hude nehvaležnosti s strani obdarjenca, ki jo je treba ustrezno utemeljiti in dokazati.
Davek na darilno in izročilno pogodbo za nepremičnino
Za obe vrsti sklenjenih pogodb velja, da je treba poravnati davek, ki pa je odvisen od tega, v katerem dednem razredu je prejemnik nepremičnine oziroma obdarjenec.
Razlike med izročilno in darilno pogodbe za nepremičnine obstajajo in lahko odigrajo ključno vlogo pri odločanju ter predvsem pri posledicah in obveznostih, ki jih prinašajo. Vsekakor vam v prvi vrsti svetujemo, da se oglasite v odvetniški pisarni, kjer bomo pripravili predlog, ki bo prilagojen vaši situaciji.
Ali ste vedeli, da je predmet izročilne pogodbe le tisto premoženje, ki ga ima izročitelj v trenutku podpisa izročilne pogodbe?
Pomembno je še poudariti, da izročitelj v izročilni pogodbi razpolaga samo s svojim premoženjem (celotnim ali le z delom) v trenutku podpisa pogodbe, in ne tistim, ki bi ga imel v času svoje smrti. Torej lastnik premoženja še za časa svojega življenja s svojimi potomci sklene izročilno pogodbo, v kateri jim izroči in razdeli svoje premoženje. Potomec oziroma prevzemnik takoj postane lastnik premoženja, ki je predmet izročilne pogodbe. Izročeno premoženje z izročilno pogodbo pa po smrti izročevalca ne gre v zapuščinsko maso. V večini primerov si izročevalec s takšno pogodbo zagotovi služnost stanovanja do svoje smrti ter nego, oskrbo in pomoč v primeru bolezni ali onemoglosti v starosti.
