Izročilna pogodba

Izročilna pogodba ali tako imenovana pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja ureja Obligacijski zakonik (OZ). Je dednopravna pogodba, ki se sklene med zapustnikom oziroma izročiteljem in njegovimi potomci, posvojenci in njihovi potomci. Upravičenci zapuščine so torej dediči prvega reda in se lahko vključi tudi zakonca.

Izročilna pogodba – KAJ POMENI?

Gre za odplačni pravni posel in vrsto pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s katero se premoženje zapustnika na upravičenca prenese takoj ob njeni sklenitvi in ni pogojena s smrtjo zapustnika. Tovrstni pravni posel upravičencu omogoča takojšnjo pravico do premoženja, istočasno pa lahko zapustnik takoj uveljavlja svoje pogoje oziroma določene pravice, ki so sestavni del pogodbe, kot so npr. denarna podpora, namestitev oz. zagotovitev bivanja, osebne usluge, skrb za nego in oskrbo ter drugo. Ker je pogodba o preužitku formalen posel, mora biti pripravljen v obliki notarskega zapisa. Posebnost izročilne pogodbe je ta, da začne veljati takoj, in sicer za čas izročiteljevega življenja, ter da se morajo z izročilno pogodbo strinjati vsi dediči. Premoženje, ki ga je zapustnik izročil in razdelil, se ne vračuna v njihove dedne deleže, kar pomeni, da se ne upošteva pri izračunu vrednosti zapuščine in potemtakem ne more biti predmet vrnitve.

V kakšnih primerih skleniti izročilno pogodbo?

Kadar želi izročitelj za čas svojega življenja razdeliti in izročiti svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcev se sklene izročilna pogodba.

Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni ob sklenitvi izročilne pogodbe

  • Izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, sicer je neveljavna,
  • z izročilno pogodbo se morajo strinjati vsi upravičenci pogodbe, torej vsi tisti, ki s pogodbo pridobijo določeno korist (potomci, posvojenci in njihovi potomci), ne glede na to ali pogodba vključuje le enega izmed njih ali vse (v primeru, da se kateri potomec ni strinjal z izročilno pogodbo, lahko poda soglasje k pogodbi),
  • izročitelj sme v svoji pogodbi izročiti in razdeliti le tisto premoženje, ki ga ima ob sklepanju izročilne pogodbe in ne tudi bodoče premoženje,
  • po smrti izročitelja, se vsa naknadno pridobljena lastnina in tista, ki ni bila razdeljena, šteje kot zapuščina, ki se razdeli v zapuščinskem postopku,
  • premoženje pridobljeno na osnovi zapuščinske pogodbe ni predmet zapuščine,
  • ob sklenitvi izročilne pogodbe lahko izročitelj upošteva tudi zakonca, vendar se mora ta s predlogom strinjati ( če zakonec ni upoštevan, njegova pravica do dedovanja nujnega deleža ni okrnjena),
  • ob izročitvi in razdelitvi premoženja, si lahko izročitelj pridrži zase, za zakonca ali koga drugega pravico užitka izročenega premoženja, dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kašno drugo nadomestilo.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

Kdaj je najbolj smiselno skleniti izročilno pogodbo?

Izročilna pogodba se sklene takrat, ko želi izročitelj za čas svojega življenja izročiti in razdeliti lastno premoženje svojemu zakoncu, potomcem ali posvojencem.

Kaj lahko zapustnik zahteva kot vračilo za izročeno premoženje na podlagi izročilne pogodbe?

Zapustnik lahko v zameno zahteva dosmrtno rento, pravico do pomoči, oskrbe in nege, pravico do bivanja v nepremičnini, odplačevanje dolgov in drugo.

Kako v primeru, če se potomec ne strinja z izročilno pogodbo?

  • Potomec, ki se z izročilno pogodbo ne strinja, lahko da privolitev k pogodbi,
  • če potomec, ki se ni strinjal z sklenitvijo izročilne pogodbe umre pred izročiteljem in ne zapusti potomcev, v primeru, da je razdedinjen, ali dedno ne vreden, pogodba ostane v veljavi,
  • v primeru, da potomec, ki se ni strinjal z izročilno pogodbo ne umre, se tisti del, ki so jih prejeli drugi potomci štejejo kot darila in se z njimi tako tudi ravna.

Izročilna pogodba – kako je z odgovornostjo za dolgove?

Potomci, ki so prejeli premoženje izročitelja, ne odgovarjajo za njegove dolgove, razen v primeru, če je v  izročilni pogodbi določeno drugače. Upniki lahko izpodbijajo izročitev in razdelitev ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

Izročilna pogodba se obdavči po pravilih Zakona o davku na dediščin in darila. Za ožje sorodstvo in kmete se upošteva oprostitev plačila davkov. V primeru, da so dediči osebe prvega dednega reda, se davek ne plača. Plačila davka je oproščen tudi prevzemnik, ki se šteje za kmeta (oseba, ki ima odločbo o statusu kmet), ki preko izročilne pogodbe prejme kmetijsko zemljišče.

Izpodbijanje izročilne pogodbe ali ničnost


Velikokrat po sklenitvi izročilne pogodbe pride do kršitve dogovora, in sicer potomec ali posvojenec neredno plačuje rento ali ne obiskuje več izročitelja, niti ga ne vpraša, ali potrebuje hrano, zdravila ali prevoz. V tem primeru se pri izročitelju poraja vprašanje, kako lahko odstopi od izročilne pogodbe.

 

izročilna pogodba
Izročilna pogodba se lahko prekliče zaradi hude nehvaležnosti.

Preklic izročilne pogodbe

Naš odgovor je, da težko, ker lahko po zakonu izročilno pogodbo prekličete v primeru hude nehvaležnosti potomca ali posvojenca, in sicer če bi se potomec ali posvojenec obnašal nemoralno ali nepravično. To pomeni, da bi stanovanje recimo obdržal, vam pa ne bi plačeval dosmrtne rente. Če pa vas preneha obiskovati ter vam vseeno plačuje rento, govorimo o mejnem primeru nehvaležnosti, česar sodišče ne bo štelo za hudo nehvaležnost, ki bi lahko bila razlog za preklic izročilne pogodbe.

V primeru preklica izročilne pogodbe, lahko potomec zahteva nujni delež po izročiteljevi smrti, razen če ta ni bil razdedinjen, nevreden da bi dedoval po izročitelju ali če se ni odpovedal dediščini. Pri izračunu njegovega nujnega deleža se štejejo deli premoženja, ki jih je zapustnik izročil za obdobje svojega življenja drugim potomcem za darilo.

Izročitelj lahko izročilno pogodbo prekliče kadarkoli zaradi naslednjih razlogov;

  • Izrazita nehvaležnost – v primeru, če se po sklenitvi pravnega posla potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da je po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal,
  • da se potomec ne drži dogovora o nudenju preživnine, ne poravna izročiteljevih dolgov, kar je bilo predmet dogovora.

Kaj je najpogosteje razlog za preklic izročilne pogodbe?

Do preklica izročilne pogodbe najpogosteje pride v primeru, da obdarjenec izraža hudo nehvaležnost, kadar se potomec do darovalca ali njegovega bližnjega obnaša neprimerno in neupravičeno po temeljih moralnih načel, ali ko ta ne izpolnjuje dogovorjene zahteve in obveznosti, ki so sestavni del izročilne pogodbe.

Ali je neplačevanje preživnine zadostni razlog za preklic izročilne pogodbe?

Če je bilo plačevanje preživnine dogovorjeno z izročilno pogodbo, torej je bilo sestavni del izročilne pogodbe, in se to ne izvaja, ima darovalec pravico zahtevati preklic izročilne pogodbe.

Ali je neplačevanje dolgov ravno tako zadosten razlog za razveljavitev izročilne pogodbe?

Tudi tu velja tako kot v prejšnjem odstavku. Če je bilo plačevanje izročiteljevih dolgov določeno z izročilno pogodbo in se to ne izvršuje, je preklic izročilne pogodbe ravno tako možen in dovoljen.

Kako je s preklicem izročilne pogodbe pri neizpolnjevanju bremen?

O vseh preostalih primerih neizpolnjevanja bremen, ki so dogovor in sestavni del izročilne pogodbe, odloča sodišče. To določi, ali ima izročitelj pravico zahtevati povrnitev svojega premoženja ali zgolj prisilno izpolnitev bremen.

Kako presoditi, ali smo upravičeni do preklica izročilne pogodbe ali ne?

Če sami ne poznamo zakonodaje, ne zaupamo svoji presoji ali imamo kakršnekoli pomisleke oziroma nejasnosti glede preklica darilne pogodbe, je edina in najboljša rešitev, da si poiščemo pomoč zaupanja vrednega odvetnika.

Kaj je izročilna pogodba
Izročilna pogodba se nanaša na izročitev premoženja med potomce ali posvojence izročitelja.

Po čem se razlikuje izročilna pogodba od ostalih dednih pogodb?

Izročilna pogodba, znana kot pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja, je bila urejena v Zakonu o dedovanju, preden je v veljavo stopil OZ – Obligacijski zakonik. Ko je bil slednji uveljavljen, je urejanje izročilne pogodbe prešlo pod OZ. Značilno za izročilno pogodbo je to, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, v nasprotnem primeru je neveljavna. Od ostalih pogodb o dedovanju, kot je darilna pogodba, pogodba o preužitku ali pogodba o dosmrtnem preživljanju, se razlikuje po tem, da je sklenjena le med izročiteljem in njegovimi potomci ali posvojenci. Pri izročilni pogodbi je pomembno, da se morajo z njo strinjati vsi, ki bi z njo lahko pridobili določene koristi. To pomeni, da morajo vsi izročiteljevi potomci in posvojenci podpisati pogodbo, ne glede na to, ali so v njo vključeni ali ne. V primeru nestrinjanja enega od potomcev se lahko uredi poznejša privolitev k pogodbi v pisni obliki. V primeru, da potomec, ki se ni strinjal z izročilno pogodbo, umre pred izročiteljem, pogodba ostane veljavna. Podobno velja za potomce, ki se odpovedo dediščini, ter za tiste, ki so razdedinjeni.

Stranka izročilne pogodbe je lahko tudi zapustnikov zakonec ter zunajzakonski partner, ki se tudi strinja z razdelitvijo in izročitvijo. Če ga slučajno niso upoštevali v izročilni pogodbi, ima vseeno pravico uveljavljati nujni delež iz zapuščine. Torej se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine tisti del, ki je bil izročen potomcem izročitelja, šteje kot darilo.

Kaj je skupno darilni in izročilni pogodbi za nepremičnino?

Skupna značilnost izročilne in darilne pogodbe je ta, da obe predstavljata pogodbi, s pomočjo katerih se lastninska pravica neodplačno prenese z darovalca na obdarjenca. Obe pogodbi stopita v veljavo takoj ob podpisu in vpisu novega lastnika v zemljiško knjigo.

Kaj je bistvena razlika med darilno in izročilno pogodbo za nepremičnino?

Za darilno pogodbo za nepremičnino velja, da se nepremičnina, ki jo je zapustnik podaril obdarjencu ali več osebam, vračuna v njihove dedne deleže in se upošteva pri izračunu zapuščine. V primeru, da so nujni dediči po smrti obdarjenca prikrajšani za svoj nujni del, lahko zahtevajo vračilo za svoj sorazmerni delež. Pri darilnih pogodbah je zelo velika možnost izpodbijanja, zato je previdnost pri njeni sklenitvi izjemnega pomena.

V primeru izročilne pogodbe pa se premoženje, ki ga je zapustnik izročil in razdelil med potomce, ne vračuna v njihove dedne deleže, kar pomeni, da se tovrstno premoženje ne upošteva pri izračunu vrednosti zapuščine in potemtakem ni predmet vrnitve.

Pri izročilni pogodbi se morajo s prenosom lastništva strinjati vsi dediči, kar pri darilni pogodbi ni določeno.

Kdaj nastopi veljavnost ob sklenitvi darilne in izročilne pogodbe za nepremičnino?

Izročilna pogodba postane veljavna šele tedaj, ko se z njo strinjajo vsi izročiteljevi bodoči dediči, kar je možno urediti tudi naknadno, če se v času izročitve kateri od dedičev s pogodbo ne strinja.

V primeru darilne pogodbe ni treba pridobiti soglasja ostalih dedičev in pogodba postane veljavna takoj ob podpisu (lahko je lastnoročna) ter se lastništvo prenese z zemljiškoknjižnim dovolilom. To mora biti notarsko overjeno.

V kakšni obliki morata biti sklenjeni tovrstni pogodbi?

Izročilno pogodbo je treba vedno skleniti v notarski obliki, kar za darilno pogodbo ne velja. Je pa treba urediti prenos lastništva z zemljiškoknjižnim dovolilom, ki pa se ravno tako ureja pri notarju.

Ali je boljša izbira darilna ali izročilna pogodba?

Pri odločitvi glede prenosa premoženja se lastnik pogosto sprašuje, katera vrsta pogodbe je najprimernejša: darilna pogodba, izročilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju. Čeprav se večina ljudi odloči za darilno pogodbo, to ni nujno najboljša izbira v vsakem primeru. Da bi se izognili morebitnim težavam in nevšečnostim v prihodnosti, je priporočljivo poiskati nasvet odvetnika. Odvetnik bo preučil vašo situacijo, upošteval vaše preference ter se osredotočil tudi na prihodnost in morebitne scenarije, ki bi lahko vplivali na premoženje. Odločitev je pogosto odvisna tudi od davčnih vidikov, saj je treba v primeru darilne pogodbe plačati davek, razen če se premoženje prenaša na dediče prvega dednega reda.

Druga možna oblika prenosa je prenos na podlagi izročilne pogodbe, ki pa jo večina enači z darilno pogodbo. Izročilna pogodba se od darilne vseeno precej razlikuje, zato je treba biti pri interpretaciji previden. Za izročilno pogodbo velja, da lahko lastnik premoženje ali del premoženja na svoje potomce prepiše že v času svojega življenja. Oseba, na katero je bilo premoženje prepisano, postane lastnik v trenutku prepisa. Po smrti zapustnika se predmet pogodbe ne všteje v maso premoženja in ne vstopa v proces dedovanja. Skladno z definicijo bi izročilno pogodbo lahko z lahkoto zamenjali za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, a ju ne gre enačiti. Bistvena razlika je namreč, da se pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju premoženje na obdarovanca prenese šele po smrti zapustnika.

Ne glede na razlog prenosa lastništva lastne nepremičnine na drugo osebo, se je v prvi vrsti treba informirati in poučiti o možnostih in izbiri pravega pravnega posla oziroma pogodbe ter o obveznostih in dolžnostih, ki so njen sestavni del.

Vsekakor vam bo vsakdo s podobno izkušnjo svetoval, da se ob soočanju s tovrstno situacijo čim prej povežete z odvetniško pisarno in poiščete pravni nasvet strokovne osebe s področja nepremičninskega prava, tj. izkušenega odvetnika.

Za tiste osnovne in najpomembnejše informacije ter dejstva, ki vam bodo v pomoč pri nadaljnjih korakih in sprejemanju pravih odločitev, pa v nadaljevanju pojasnjujemo dve najpogostejši obliki sklepanja tovrstnih pogodb, in sicer izročilno in darilno pogodbo za nepremičnino ter razliko med njima.

Ali v primeru preklica obstaja razlika med darilno in izročilno pogodbo?

Za darilno pogodbo velja, da jo je težko preklicati, razen v primerih, ko gre za:

  • hudo naknadno finančno stisko darovalca,
  • hudo nehvaležnost obdarjenca ter
  • naknadno rojene otroke obdarjenca.

Izročilno pogodbo lahko izročitelj prekliče, kadar potomec ne izpolnjuje zahtevanih obveznosti, ki so bile sestavni del pogodbe (npr. neplačevanje rente), ali v primeru hude nehvaležnosti s strani obdarjenca, ki jo je treba ustrezno utemeljiti in dokazati.

Davek na darilno in izročilno pogodbo za nepremičnino

Za obe vrsti sklenjenih pogodb velja, da je treba poravnati davek, ki pa je odvisen od tega, v katerem dednem razredu je prejemnik nepremičnine oziroma obdarjenec.

Razlike med izročilno in darilno pogodbe za nepremičnine obstajajo in lahko odigrajo ključno vlogo pri odločanju ter predvsem pri posledicah in obveznostih, ki jih prinašajo. Vsekakor vam v prvi vrsti svetujemo, da se oglasite v odvetniški pisarni, kjer bomo pripravili predlog, ki bo prilagojen vaši situaciji.

Izročilna pogodba za kmetijsko zemljišče

Izročilna pogodba se obdavčuje na podlagi Zakona o davku na dediščine in darila. Za ožje sorodnike in kmete v skladu s tem zakonom ni obveznosti plačila davka na podlagi izročilne pogodbe, saj za prenos med sorodniki prvega dednega reda velja oprostitev davka. Prevzemniku, ki se šteje za kmeta v skladu z zakoni, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali osebi s statusom kmeta ni treba plačati davka na podlagi izročilne pogodbe, če prejme kmetijsko zemljišče. Prav tako sta davka oproščena prevzemnik, ki na podlagi izročilne pogodbe prevzame celotno kmetijo, in prevzemnik zaščitene kmetije.

Po čem se izročilna pogodba za kmetijsko zemljišče razlikuje od darilne pogodbe?

Izročilna pogodba za kmetijsko zemljišče se od darilne pogodbe razlikuje v tem, da se morajo z njo strinjati vsi potomci izročitelja.

Zakaj izročilna pogodba vpliva na dediščino?

Izročilna pogodba ima vpliv na dediščino, saj se premoženje, ki ga izročitelj z izročilno pogodbo izroči izročencem, ne upošteva pri dednih deležih. Pogoj, da se lahko premoženje ali del premoženja razdeli z izročilno pogodbo, je, da morajo s tem soglašati vsi dedni upravičenci izročitelja, ki bi lahko dedovali po zakonu. Z izročilno pogodbo izročitelj dejansko razdeli dediščino za časa svojega življenja. Ker se premoženje, pridobljeno na podlagi izročilne pogodbe, ne všteva v dedne deleže, se to ne upošteva pri nujnem deležu nujnega dediča, če bi po smrti izročitelja še ostalo kaj premoženja.

Nujni dedič po smrti izročitelja ne more zahtevati, da se premoženje na podlagi izročilne pogodbe upošteva v dedni delež pri dediščini. Pri darilni pogodbi pa se upošteva, kar pomeni, da se vrednost dednega deleža zaradi darila zniža ali pa se mora določena vrednost darila vrniti v dediščino za poplačilo nujnega deleža določenega nujnega dediča, ki je bil zaradi darila finančno prikrajšan pri dediščini. Premoženje, ki ga izročenec pridobi z izročilno pogodbo, se ne upošteva pri dediščini. Takšno premoženja, ki se pridobi na podlagi izročilne pogodbe, se ne vrača v dediščino in tudi ne znižuje nujnega deleža izročencu.

Izročilna pogodba ali oporoka

V primeru, ko je bilo premoženje pridobljeno z oporoko, imajo nujni dediči, ki so bili prikrajšani zaradi oporočnega dedovanja, pravico do nujnega deleža, ki bi jim pripadal, če premoženje ne bi bilo določeno z oporoko. To pomeni, da mora oseba, ki je z oporoko prejela določeno premoženje, slednje pa je določenemu nujnemu dediču zmanjšalo vrednost nujnega deleža, vrniti določen znesek premoženja za poplačilo prikrajšanega nujnega deleža. Nujni dediči imajo pravico zahtevati del premoženja, ki je bilo pridobljeno z oporoko. Vendar pa nujni dediči z izročilno pogodbo ne morejo zahtevati premoženja, ki je bilo pridobljeno na podlagi take pogodbe.

Razlika med izročilno pogodbo in oporoko je tudi ta, da se morajo vsi tisti dediči, ki bi lahko dedovali po zakonitem dedovanju, strinjati z vsebino izročilne pogodbe, medtem ko za oporoko ni potrebno soglasje nikogar. Oporočitelj je svoboden pri odločanju, kako se bo njegovo premoženje porazdelilo, seveda z upoštevanjem nujnih deležev, na katere pa nima vpliva. Izročitelj pa je omejen glede svobode razpolaganja s svojim premoženjem, saj je vezan na soglasje vseh dedičev, ki bi dedovali po zakonu.

 

Izročilna pogodba vpliva na dedovanje
Ali ste vedeli, da ima izročilna pogodba vpliv na dedovanje?

Zakaj je izročilna pogodba del dednega prava?

Izročilna pogodba je ena izmed pravnih institutov, ki se nanaša na prenos lastninske pravice na določenem premoženjskem predmetu. V kontekstu dednega prava je izročilna pogodba pomembna, saj omogoča prenos lastninske pravice na premoženjskih predmetih med živimi osebami, kar lahko vpliva na razdelitev dediščine.

Izročilna pogodba lahko vpliva na dedovanje na več načinov:

Dediči in obdarovanci: Izročilna pogodba omogoča, da dediči ali morebitni dediči že med življenjem zapustnika prejmejo določeno premoženje. To lahko vpliva na višino dediščine, ki bi jo sicer prejeli po zakonu. Če je na primer oseba že med življenjem razdelila del premoženja med dediče, se bo to upoštevalo pri končni razdelitvi dediščine.

Razdelitev dediščine: Izročilna pogodba lahko vpliva tudi na razdelitev dediščine med dediči. Če je zapustnik v izročilni pogodbi določil, kateri predmeti ali premoženje naj se dodelijo kateremu dediču, se bo to upoštevalo pri razdelitvi preostale dediščine, ki ni bila določena v izročilni pogodbi.

Preprečevanje dedovanja: Izročilna pogodba lahko v nekaterih primerih vpliva na preprečitev dedovanja določenih predmetov ali premoženja. To je lahko pomembno v primerih, ko želi zapustnik premoženje prenesti na osebo, ki sicer ne bi bila upravičena do dediščine po zakonu.

Pomembno je poudariti, da morajo biti izročilne pogodbe sklenjene v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami. V nekaterih primerih lahko izročilna pogodba tudi povzroči pravne spore, če se dediči ali druge strani ne strinjajo z njenimi pogoji ali veljavnostjo.

Vsekakor je pri uporabi izročilnih pogodb v dednem pravu priporočljivo poiskati pravno strokovno svetovanje, da bi se zagotovilo, da bodo takšne pogodbe pravilno oblikovane in uporabljene v skladu z veljavnimi zakoni ter da bodo upoštevane vse pravice in interesi vpletenih strank.

 

 

Pravne pasti izročilne pogodbe
Kakšne pravne pasti lahko nastanejo s sklenitvijo izročilne pogodbe?

Kakšne so lahko pravne pasti izročilne pogodbe?

Uporaba izročilnih pogodb lahko v praksi prinese različne pravne pasti, zato je pomembno biti previden in se posvetovati s pravno strokovnjakom, če se odločite za sklenitev tovrstne pogodbe. Nekatere pravne pasti in težave, ki se lahko pojavijo pri izročilnih pogodbah, vključujejo:

  • Če izročilna pogodba ne izpolnjuje vseh pravnih zahtev, lahko postane neveljavna. To se lahko zgodi, če ni sklenjena v pisni obliki (kar je v nekaterih jurisdikcijah zahtevano), če ni jasno določeno, kateri predmeti se prenašajo, ali če obstajajo elementi prisile ali goljufije.
  • Če izročilna pogodba določenemu dediču dodeli preveč premoženja na škodo drugih dedičev, lahko to privede do sporov in pravdnih postopkov med dediči.
  • Izročilna pogodba mora jasno določiti, kateri predmeti ali premoženje se prenašajo. Pavšalne določbe, ki niso dovolj natančne, lahko povzročijo nesporazume in spore med strankami.
  • Prenos lastninske pravice lahko sproži davčne obveznosti, kot so davki na premoženje, darilni davki ali davki na dobiček. Stranke pogodbe morajo biti pozorne na morebitne davčne posledice.
  • V nekaterih primerih se izročilne pogodbe lahko uporabijo za izogibanje zakonskim omejitvam ali davčnim obveznostim. Če se ugotovi, da je bila pogodba sklenjena s takšnim namenom, se lahko šteje za nedovoljeno in neveljavno.
  • Sprememba okoliščin med sklenitvijo izročilne pogodbe in smrtjo zapustnika lahko vpliva na veljavnost ter učinkovitost pogodbe. Na primer, če se v času med sklenitvijo pogodbe in smrtjo zapustnika bistveno spremenijo okoliščine, se lahko dediči sklicujejo na nepredvidene okoliščine kot razlog za spremembo ali razveljavitev pogodbe.

Vse te pasti in težave lahko vodijo do pravnih sporov med strankami izročilne pogodbe ali med dediči. Zato je pred sklenitvijo izročilne pogodbe pametno pridobiti pravno svetovanje, da se izognete morebitnim pravnim zapletom.

Ali ste vedeli, da je predmet izročilne pogodbe le tisto premoženje, ki ga ima izročitelj v trenutku podpisa pogodbe?

Pomembno je še poudariti, da izročitelj v izročilni pogodbi razpolaga samo s svojim premoženjem (celotnim ali le z delom) v trenutku podpisa pogodbe, in ne tistim, ki bi ga imel v času svoje smrti. Torej lastnik premoženja še za časa svojega življenja s svojimi potomci sklene izročilno pogodbo, v kateri jim izroči in razdeli svoje premoženje. Potomec oziroma prevzemnik takoj postane lastnik premoženja, ki je predmet izročilne pogodbe, izročeno premoženje z izročilno pogodbo pa po smrti izročevalca ne gre v zapuščinsko maso. V večini primerov si izročevalec s takšno pogodbo zagotovi služnost stanovanja do svoje smrti ter nego, oskrbo in pomoč v primeru bolezni ali onemoglosti v starosti.

izročilna pogodba -pogosta vprašanja
V tem poglavju so zbrana pogosta vprašanja in odgovori glede izročilne pogodbe.

Izročilna pogodba – pogosta vprašanja in odgovori

Izročilna pogodba je pravna pogodba, ki se uporablja za prenos lastništva premičnine med dvema strankama. Ta pogodba je lahko pogosta in pomembna v različnih pravnih situacijah. V tem članku bomo obravnavali nekaj pogostih vprašanj in odgovorov glede izročilnih pogodb.

Kaj je izročilna pogodba?

Izročilna pogodba je pravna pogodba, s katero ena stranka (dajalec) prenese lastništvo določene premičnine na drugo stranko (prejemnik) v skladu s pogodbenimi določili. To pomeni, da se lastništvo prenese z ene stranke na drugo na podlagi sporazuma med njima.

Kaj je premičnina?

Premičnina je v pravni terminologiji vsaka stvar, ki ni nepremičnina. To vključuje predmete, kot so avtomobili, pohištvo, nakit in denar, ter druge predmete, ki jih je mogoče premikati.

Zakaj bi potrebovali izročilno pogodbo?

Izročilna pogodba se uporablja za urejanje prenosa lastništva premičnine med strankama. To je koristno v številnih situacijah, kot na primer pri prodaji avtomobila, dajanju pohištva v najem ali prenosu dragocenih predmetov kot darilo.

Kaj bi morala vsebovati izročilna pogodba?

Izročilna pogodba mora vsebovati določene ključne informacije, vključno z identifikacijo dajalca in prejemnika, opisom premičnine, ki se prenaša, ceno ali nadomestilom (če obstaja), datumom prenosa lastništva in morebitnimi dodatnimi pogoji, o katerih se stranki dogovorita.

Ali je izročilna pogodba isto kot prodajna pogodba?

Izročilna pogodba je ena vrsta prodajne pogodbe, vendar pa ni vsaka prodajna pogodba izročilna. Izročilna pogodba se uporablja za prenos lastništva premičnine, medtem ko lahko prodajna pogodba vsebuje širši spekter določil ter se lahko nanaša na premičnine ali nepremičnine.

Kako se izvede izročitev premičnine?

Izročitev premičnine se običajno izvede tako, da dajalec fizično preda predmet prejemniku ali prejemniku omogoči, da prevzame nadzor nad premičnino. To lahko vključuje predajo ključev, dokumentov o lastništvu ali sam predmet.

Ali je izročilna pogodba pravno zavezujoča?

Da, izročilna pogodba je pravno zavezujoča, če so izpolnjeni vsi pogoji in če je sklenjena v skladu s pravili in predpisi. Stranke v izročilni pogodbi so pravno odgovorne za izpolnitev svojih obveznosti.

Kdaj je potrebna pisna izročilna pogodba?

Za določene premičnine in v določenih jurisdikcijah je za veljavnost izročilne pogodbe* potrebna pisna oblika. To se običajno zgodi pri dražbah, prodajah nepremičnin ali premičnin večje vrednosti ter pri podaritvah dragocenih predmetov.

Ali se lahko izročilna pogodba razveljavi?

Izročilna pogodba se lahko razveljavi v določenih okoliščinah, na primer, če ena od strank ni izpolnila svojih obveznosti v skladu s pogodbo ali če je bila pogodba sklenjena pod prisilo ali s prevaro.

Kako se zaščititi pri sklepanju izročilne pogodbe?

Najboljši način za zaščito pri sklepanju izročilne pogodbe je predhoden posvet s pravnikom ali odvetnikom, ki vam bo pomagal pri pripravi pogodbe ter vam svetoval glede zakonodaje in predpisov v vaši jurisdikciji. Poleg tega je pomembno skleniti pisno pogodbo, da se izognete morebitnim spornim vprašanjem v prihodnosti.

Izročilna pogodba je torej pomemben pravni instrument za prenos lastništva premičnine. Uporablja se v različnih pravnih situacijah ter zahteva skrbno pripravo in izpolnjevanje, da bi bila pravno zavezujoča. Če imate vprašanja ali potrebujete pomoč pri sklepanju izročilne pogodbe, se posvetujte s pravnikom ali odvetnikom. Tako boste lahko prepričani, da bodo vaše pravice in obveznosti ustrezno zaščitene.

Odvetnik za izročilno pogodbo
Naš odvetnik za izročilno pogodbo vam bo uredil pravno pravilno vsebino pogodbe.

Naš odvetnik je strokovnjak za dedno pravo, ki vam lahko pri izročilni pogodbi pomaga na več načinov

Naš odvetnik vam lahko poda natančne informacije o tem, kako delujejo izročilne pogodbe in razložil vam bo pravne zahteve, ki jih morate izpolniti, da bo izročilna pogodba veljavna, ter vam svetoval glede najboljše pravne strategije za vaše specifične okoliščine. Naš odvetnik vam lahko pomaga pri pripravi izročilne pogodbe. Zagotovil bo, da bodo vse ključne določbe vključene in jasno zapisane ter da bodo upoštevani vsi pravni vidiki, ki so pomembni za veljavnost in učinkovitost pogodbe.

Odvetnik vam bo pomagal prepoznati morebitna pravna tveganja in pasti, povezane z izročilno pogodbo. S tem vam bo omogočil, da se izognete morebitnim pravnim sporom in nejasnostim v prihodnosti.

Če pride do konfliktov med strankami glede izročilne pogodbe ali če dediči menijo, da je pogodba sporna, vam bo odvetnik pomagal pri razreševanju sporov, bodisi zunaj sodišča bodisi v sodnem postopku.

Odvetnik bo poskrbel za ustrezno dokumentacijo, ki potrebujete za veljavno izročilno pogodbo. To je pomembno za dokazovanje veljavnosti in vsebine pogodbe v primeru morebitnih pravnih sporov. Odvetnik vam lahko svetuje glede morebitnih davčnih obveznosti, ki jih lahko prinese prenos premoženja prek izročilne pogodbe. Odvetnik bo zastopal vaše interese in poskrbel, da bodo vaše pravice zaščitene in upoštevane pri sklepanju izročilne pogodbe.

Naš odvetnik vam bo nudil vrhunske strokovne nasvete glede izročilne pogodbe. Pomagal vam bo razumeti pravne vidike izročilne pogodbe in vam svetoval glede najboljšega pristopa k sklenitvi takšne pogodbe. Naš odvetnik bo poskrbel, da bodo vsebina, pogoji in pravne posledice izročilne pogodbe jasno opredeljeni in da bo ta ustrezala vašim potrebam.

Odvetnik bo poskrbel, da bo izročilna pogodba pravno zavezujoča in da bo ustrezala zakonskim zahtevam, s čimer se zmanjša tveganje za morebitne spore ali nesoglasja med strankami pogodbe. Naš odvetnik bo tudi preveril, ali so izpolnjeni vsi pravni pogoji za sklenitev izročilne pogodbe, ter vas opozoril na morebitna tveganja ali omejitve.

Skupna ocena storitve
Ocena: 4.4, Glasov 7
POKLIČITE