Kazalo
Skupna lastnina je žal zelo velikokrat predmet spora. Zaradi nje se največkrat prepirajo nekdanji zakonci, ki ob ločitvi želijo nekako razdeliti skupno premoženje. To pa ni vedno enostavno, saj gre pri skupni lastnini za lastnino več oseb na nerazdeljeni stvari oziroma tam, kjer deleži niso določeni, poleg tega pa je pri delitvi treba upoštevati različne dejavnike, vlaganja v skupno premoženje itd.
STVARNO PRAVO IN SKUPNA LASTNINA
Naša odvetniška pisarna se je pri svojem delu srečala že s številnimi podobnimi primeri, ki smo jih uspešno razrešili v prid naših strank, zato lahko pri delitvi skupne lastnine uspešno svetuje tudi vam ter vam pomaga zaščititi vaše lastninske pravice.
KAJ JE SKUPNA LASTNINA?
Stvarno pravo opredeljuje različne stvarne pravice, med katerimi je tudi lastninska pravica. Pri uveljavljanju lastninske pravice pa do nesoglasij največkrat pride v primeru, kadar neka nepremičnina ali premičnina ni v lasti le ene osebe. V takšnih primerih namreč svojo lastninsko pravico lahko uveljavlja več oseb, pri čemer je lahko delež lastništva določen (idealni delež ali določitev v naravi) ali ne. Če so posamezni lastniški deleži, določeni, gre za solastnino, v primeru, da deleži niso natančno določeni oziroma gre za nerazdeljeno lastnino, pa govorimo o skupni lastnini. Če se skupna lastnina razdeli oziroma se določi posamezne lastniške deleže skupne lastnine, se ta v solastnino, prav tako pa zakon opredeljuje še možnost preoblikovanja v etažno lastnino.
- da gre za nerazdeljeno lastnino, pri kateri deleži niso določeni,
- da lastninske pravice pripadajo več osebam skupaj,
- da lahko te osebe s skupno lastnino upravljajo le kot skupnost oziroma kolektiv,
- da je za kakršno koli upravljanje s skupno lastnino, njeno preoblikovanje ali razdelitev nujno soglasje vseh skupnih lastnikov.
KAKO NASTANE SKUPNA LASTNINA?
- skupno premoženje zakoncev, zunanjzakonskih partnerjev in partnerjev v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski skupnosti,
- dediščinska skupnost,
- rezervni sklad v etažni lastnini,
- mejna znamenja.
SKUPNO PREMOŽENJE ZAKONCEV
Skupna lastnina zakoncev lahko obsega tako nepremičnine in premičnine, vozila, prihranke, vrednostne papirje in vse ostalo premoženje. Kot skupna lastnina oziroma skupno premoženje zakoncev se po ZZZDR šteje vse, kar sta ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Enako velja v zakonski zvezi izenačeni izvenzakonski skupnosti. V primeru prekinitve takšne zveze, to še ne pomeni tudi prekinitve instituta skupne lastnine – z ločitvijo ali razvezo lastnina, pridobljena oziroma ustvarjena v času zakonske ali izvenzakonske zveze, še vedno ostaja skupna last obeh partnerjev in imata do nje oba skupno lastninsko pravico. Izjema je le tako imenovano posebno premoženje zakonca, s katerim ta lahko razpolaga samostojno.
Če torej pride do razveze oziroma ločitve, je treba poskrbeti za delitev skupnega lastnine. Skupno premoženje je treba ustrezno in pravično razdeliti, tako da nobeden od bivših partnerjev pri tem ne bi bil oškodovan. O delitvi skupnega premoženja se lahko bivša partnerja dogovorita sama – v tem primeru gre za sporazumno delitev skupne lastnine, ali pa o tem odloča sodišče. Običajno je žal tako, da si to, kakšna naj bi bila pravična delitev skupnega premoženja vsak od bivših partnerjev predstavlja drugače, zato so sporazumne delitve razmeroma redke. Vsekakor pa tudi do sporazumne delitve skupne lastnine veliko lažje pride, če vam pri tem pomaga odvetnik, ki v celotno zadevo ni čustveno vpleten, zato bo veliko bolje znal presoditi, kakšne so vaše pravice in kako jih uveljaviti na zakonsko ustrezen način, da v postopku dobite premoženje, ki vam pripada.
KAKO POTEKA DELITEV SKUPNE LASTNINE?
Delitev skupne lastnine lahko zahteva kateri koli skupni lastnik ali upnik katerega koli od njih. V primeru, da sporazumna delitev skupne lastnine ni možna oziroma ne pride do sporazumne delitve, sodišče določi, kakšen delež skupne lastnine je v lasti vsakega od skupnih lastnikov, recimo bivših zakoncev ali partnerjev (do delitve skupnega premoženja namreč največkrat pride prav ob razvezi). Torej sodišče odloča le o deležu, ne pa tudi o tem, kdo je upravičen do lastništva kakšnega dela skupnega premoženja. Za to je potreben še postopek delitve, v katerem se skupno lastnino razdeli glede na deleža, ki ju je določilo sodišče. Ko so deleži enkrat določeni, se skupna lastnina preoblikuje v solastnino. Delitev solastnine pa se uredi v skladu z zakonodajo in pravili, ki določa to področje, pri čemer vam lahko strokovno svetujemo tudi v naši odvetniški pisarni.
PRAVNA POMOČ PRI DELITVI SKUPNE LASTNINE
Zaradi zaščite vaših interesov in vašega premoženja ter finančne varnosti je nujno, da pri postopkih določitve deležev skupne lastnine in njeni delitvi pomaga in svetuje ustrezno usposobljen pravnik, ki se spozna na stvarno pravo in ločitvene postopke oziroma postopke delitve skupnega premoženja. Naša odvetniška pisarna je med drugim specializirana tudi za stvarno pravo, zato vam lahko svetujemo tudi na tem področju, predvsem pa vam pomagamo tako, da boste delitev skupne lastnine uredili v čim krajšem času in brez nepotrebnih zapletov.
Pri nas boste dobili vso potrebno pravno pomoč, predvsem pa bomo poskrbeli za to, da v postopku delitve skupne lastnine ne boste oškodovani. Potrudili se bomo, da dobite pravičen delež oziroma vse premoženje, ki vam zakonsko pripada, ne glede na to, ali bo šlo za sporazumno delitev skupne lastnine ali pa bo o delitvi odločalo sodišče. V primeru kakršnih koli vprašanj s tega področja, se obrnite na naše pravne strokovnjake, ki imajo veliko izkušenj in pravnega znanja. Skupaj bomo pregledali zakonodajo s tega področja, prav tako pa vas bomo informirali o vaših pravicah in o tem, kako bi bilo najbolje postopati v vašem primeru. Vsak primer je namreč specifičen, zato je treba najprej vedno dobro poznati vse okoliščine, nato pa razmisliti o najboljši možni rešitvi za ustrezno in čim hitrejšo delitev skupne lastnine.
Zapisi na blogu iz kategorije gospodarskega prava
Švicarski franki – ali se vam splača imeti valuto CHF
Švicarski franki so tuja valuta, ki je veljala do leta 2008, za zelo stabilno. Švicarski franki so predstavljali nizko valutno tveganje .
Bančno pravo
Bančno pravo je pravo, ki izhaja iz poslovanja s finančnimi in bančnimi trgi. Ureja ga Zakon o bančništvu. Glavni namen bančnega prava je, da definira in ureja dobre prakse v bančništvu ter služi kot pravni pripomoček za dobro vedenje dejavnosti bank in finančnih inštitucij.
Notarska oporoka in cena oporoke pri notarju
Cena oporoke pri notarju se razlikuje glede na kompleksnost oporoke. Naš odvetnik vam bo pripravil oporoko, ki jo bo nato overil naš notar.
