Kazalo
Izvršba po sodni poti je pravno sredstvo, ki upnikom omogoča prisilno izterjavo terjatev, ki jih imajo proti dolžnikom.
Dolžnik in upnik sta lahko pravna in fizična oseba. Izvršba vsekakor predstavlja enega od učinkovitih pravnih sredstev za izterjavo dolgov. Izvršilni postopek se prične takrat, ko upnik na sodišču vloži predlog za izvršbo in v primeru, da sodišče predlogu ugodi, izda sklep s katero se dovoli izvršba.
Kaj je izvršba?
Izvršba je pravno sredstvo in pomoč pravnim osebam, s katero lahko upniki prisilno izterjajo terjatev, ki jo imajo do svojega dolžnika, ne glede na to, ali sta upnik in dolžnik fizična ali pravna oseba.
Izvršilno pravo, ki določa postopke izvršbe in povezane postopke, je eno od področij civilnega prava. Opredeljuje postopke, ovire in predpostavke, na podlagi katerih je mogoče izvesti izvršbo nad dolžnikom. Izvršba je opisana in definirana v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, ta zakon pa je bil skozi leta večkrat spremenjen. Spremembe so bile izvedene z namenom povečanja učinkovitosti in hkrati varovanja dolžnikov pred neutemeljenimi zahtevki.
Izvršba je vzpostavljena z namenom zagotavljanja stabilnega poslovanja v državi. Izterjava predstavlja poplačilo terjatev upnika v skladu z vložitvijo izvršilnega predloga. Gre za poseben pravni instrument, ki upnikom omogoča prisilno izterjavo dolgov. Tako upnik kot dolžnik sta lahko pravna ali fizična oseba. Za izvršbo je bistveno, da v prvi vrsti obstaja pravna podlaga, iz nje pa izhaja tudi sam dolg. Pomembno je tudi, da je dolg že zapadel.
Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko pričnemo z izvršilnim postopkom oziroma izvršbo?
Za izvršilni postopek je treba zadostiti dvema pogojema. Treba je imeti podlago, iz katere izhaja dolg, in sicer v obliki verodostojne listine ter izvršilnega naslova.
Kaj vse sodi med verodostojne listine, ki je podlaga za izvršbo?
Med verodostojne listine sodijo:
– faktura,
– mejnica,
– javna listina, ki mora biti v primeru, da v njej ni določena neposredna izvršljivost,
napisana v obliki notarskega zapisa,
– izpisek iz poslovnih knjig, ki mora biti overjen s strani odgovorne osebe ali v obliki konta
kartic ali knjigovodske kartice,
– izpisek odprtih postavk, ki mora biti podpisan s strani odgovorne osebe ali njenega
pooblaščenca,
– zasebna listina, ki mora biti overjena, npr. cesijska pogodba,
– listina, ki ima naravo javne listine,
– plačilna lista, kadar gre za primer izterjave plače, povračilo prevoza, malice ali drugo.
Kaj sodi v izvršilni naslov, ki je pravna podlaga za izvršbo?
V izvršilni naslov sodijo:
– izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava,
– izvršljiv notarski zapis ali
– druga izvršljiva odločba ali listina.
Kako izterjati neplačane obveznosti s pomočjo izvršbe?
Vendar pa je lahko izvršba uspešna le v primeru, če je dolžnik dolgove sploh zmožen poravnati, zato se je zanjo smiselno odločiti čim prej oziroma še preden ima dolžnik blokiran transakcijski račun ali ima toliko dolgov, da jih s svojim premoženjem ne zmore več poplačati.
Zaradi tega je pred odločitvijo o izvršbi pametno najprej narediti poizvedbo o plačilni sposobnosti dolžnika, za kar lahko poskrbi tudi naša odvetniška pisarna.
Plačilna nedisciplina in zamujanje s plačilom obveznosti žal v Sloveniji predstavljata kar veliko težavo. Kako ukrepati v primeru, ko nekdo ne plača računa ali ne poravna dolga, ki ga ima do vas? Ne glede na to, kako visok je dolg, in ne glede na to, ali je dolžnik pravna ali fizična oseba, je pomembno predvsem to, da ne čakate, ampak ukrepate čim prej – torej takoj, ko nastanejo zapadle obveznosti. Če boste predolgo čakali, lahko vaš dolžnik postane nelikviden ali se znajde v stečajnem postopku, zaradi česar boste veliko težje prišli do poplačila terjatev, kot če bi ukrepali takoj. Poleg tega za terjatve obstajajo tudi zakonsko določeni zastaralni roki, kar pomeni, da po določenem času (odvisno od tipa terjatve) te zastarajo in jih od dolžnika ni mogoče več izterjati.
Naša odvetniška pisarna vam v primeru plačilne nediscipline zato priporoča naslednji postopek:
- čim prej kontaktirajte dolžnika, ga opomnite na neplačane obveznosti ter se poskušajte dogovoriti o plačilu (lahko na primer predlagate tudi obročno odplačevanje dolga),
- dolžniku pošljite pisni opomin o neplačanih obveznostih (najbolje je, da vam ga pomaga sestaviti pravnik, ki lahko v njem navede tudi nadaljnje pravne ukrepe, v primeru, da v za to določenem roku še vedno ne bo prišlo do plačila terjatev),
- če je dolžnik pravna oseba oziroma gre za podjetje, je smiselno na spletni strani AJPES-a preveriti, kako posluje podjetje, ali ima blokiran račun, je v stečajnem postopku, sploh še obstaja ali je morda že izbrisano iz registra itd.,
- če dolžnik kljub vsem naštetim ukrepom dolga ne poravna, je treba vložiti predlog za izvršbo (oziroma v primeru stečaja ali prisilne poravnave podjetja prijavite terjatve v stečajno maso).
Za postopek izvršbe morata biti izpolnjena dva pogoja:
- Obstajati mora podlaga iz katere izhaja dolg,
- dolg mora biti že zapadel.
Za izvršbo se odločimo takrat, ko smo se prepričali, da sredstva ne moremo izterjati na noben drug način in smo pred tem poskusili večkrat kontaktirati in opozoriti svojega dolžnika, da ima odprte neporavnane obveznosti. Dolžnik naj bo v stalnem kontaktu s svojim dolžnikom in spremlja njegovo stanje likvidnosti, v izogib kasnejšim morebitnim stečajem ali prisilno poravnavo.
Pravna podlaga za izvršbo:
- Izvršilni naslov, ki se nanaša na plačilo denarnega zneska ali izpolnitev kakšne druge obveznosti, kot na primer; deložacija, vrnitev delavca na delo, odvzem otrok, rušitev objekta. Za vložitev je potrebna; (izvršljiva sodna izvršba, izvršljiva sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis, drugo izvršljivo odločbo ali listino, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov).
- Verodostojna listina, ki se nanašan na plačilo denarnega zneska; (faktura, menica, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjeno zasebno listino ali listino, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, obračun obresti, pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja).
Predlog za izvršbo vložimo na pristojno sodišče. V primeru vloge izvršbe na podlagi verodostojne listine se ta izvede na predpisnih obrazcih oziroma po elektronski posti e-sodstva. Za vlaganje izvršbe na podlagi izvršljivega naslova zakonsko predpisani obrazci ne obstajajo in lahko uporabite pametne e-obrazce: Predlogi za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Na predlog je potrebno zapisati oziroma označiti, kakšno sredstvo izvršbe predlagate, na primer; rubež, prodaja predmetov, prodaja nepremičnin, rubež plače ali sredstev na računu pri banki, denarna kazen v primeru neizpolnitve nedenarnih obveznosti in drugo.
Izvršba in izvršilni naslov
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) natančno določa, kako poteka izvršilni postopek, s katerim lahko upnik po sodni poti izterja že zapadle terjatve od dolžnika. Izvršilni postopek se začne, ko upnik poda predlog za izvršbo, v katerem mora biti določena višina zneska (glavnica skupaj z obrestmi in stroški) ter pojasnilo, za kakšen dolg gre oziroma zaradi česa je dolg sploh nastal, navedena pa morajo biti tudi sredstva ali predmeti izvršbe. Običajno gre za:
- sredstva na bančnem računu dolžnika,
- nepremičnine,
- premičnine,
- terjatve,
- premoženjske pravice,
- delež družbenika itd.
Izvršilni postopek se lahko izvede na podlagi izvršilnega naslova ali verodostojne listine. Kateri postopek je bolj smiselno izbrati, je odvisno od primera do primera, zato je najbolje, če vam pri tem svetuje odvetnik, ki ima s podobnimi postopki že veliko izkušenj in ki vam lahko tudi pomaga vložiti predlog za izvršbo in voditi celoten postopek izterjave dolgov.
Izvršba na podlagi verodostojnega naslova
Za oddajo predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova ne obstaja noben predpisani obrazec, pomembno pa je, da so predlogu priložene vse potrebne priloge oziroma da je naveden izvršilni naslov. Kot izvršilni naslov se upošteva:
- izvršljiva sodna odločba,
- sodna poravnava,
- izvršljiv notarski zapis,
- druga izvršljiva listina itd.
Izvršba na podlagi izvršilnega naslova je običajno zelo učinkovita, saj je hitro izvršljiva, dolžnik pa ji težje ugovarja kot v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine. O tem, ali bi bila takšna vrsta izvršbe ustrezna tudi v vašem primeru, pa se je najbolje posvetovati s pravnikom, ki vam bo pojasnil, kdaj je izvršba na podlagi izvršilnega naslova sploh možna in kdaj se je zanjo smiselno odločiti.
Izvršba na podlagi verodostojne listine
Izvršba na podlagi verodostojne listine se vloži na za to predpisanem obrazcu. Kot verodostojne listine se lahko pri tem upoštevajo različni dokumenti, kot so na primer:
- račun,
- obračun obresti,
- obračun plače,
- izpisek iz poslovnih knjig,
- cesijska pogodba,
- menica,
- ček,
- notarski zapis, v katerem ni določena neposredna izvršljivost itd.
Izvršba na podlagi verodostojne listine velja za dokaj hiter, enostaven in učinkovit postopek, vendar pa je tako le do takrat, dokler dolžnik nanjo ne poda ugovora. S tem se zadeva zaplete, zato vam v takšnih primerih priporočamo pravno pomoč. Najbolje pa se je na odvetnika obrniti že takoj, ko pride do neplačila obveznosti, saj vam bo znal ustrezno pravno svetovati, kako postopati v vašem primeru, da bo izterjava obveznosti čim hitrejša in čim bolj uspešna.
Priporočila pred oziroma po vložitvi izvršbe:
- Spremljajte in pridobite čim več podatkov o premoženju dolžnika, saj vam bo pomagalo sprejemati odločitve, glede nadaljnjih postopkov, predvsem na kaj je smiselno predlagati izvršbo,
- Med samim postopkom izvršbe spremljajte stanje dolga, oziroma koliko je že bilo poplačanega. Podatke o tem, lahko pridobite od dolžnikove banke, delodajalca, sodišča ali neposredno od dolžnika,
- Redno odgovarjate na pozive sodišča.
Vaše pravice, pa so naslednje:
- Zahtevati odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe,
- predlagate nova oziroma dodatna sredstva izvršbe,
- umaknete predlog za izvršbo,
- zahtevate povračilo stroškov postopka,
- vložite ugovor ali pritožbo zoper odločbo sodišča.
Svetujemo vam, da se v konkretnem postopku obrnete po pomoč strokovne in izkušene osebe oziroma dobrega odvetnika za izvršbe, ki vam bo ponudil pravni nasvet in vam razložil vse zakonitosti postopka, ter vas na vašo željo tudi zastopal.
Kaj vse vsebuje Zakon o izvršbi?
Zakon o izvršbi je precej zahteven, saj zajema obsežno pravno podlago, ki močno vpliva na življenje upnika in dolžnika. Ta zakon določa pravno podlago, iz katere izhajajo terjatve. Slednje so opredeljene kot verodostojna listina za poplačilo dolga.
Izvršba je torej poplačilo dolga na podlagi verodostojne listine ter izvršljivega naslova. Izvršljivi naslovi so na podlagi zakona možni v obliki izvršilne sodne odločbe oziroma sodne poravnave, notarskega zapisa, druge izvršljive odločbe ali listine, ki jo zakon opredeljuje kot izvršljivi naslov.
Verodostojna listina je lahko račun oziroma faktura, obračun obresti, menica ali ček, javna listina v obliki notarskega zapisa, izpisek iz poslovnih knjig (ki mora biti overjen s strani odgovorne osebe), izpisek iz odprtih postavk in podobno. V skladu z zakonom je overjena zasebna listina tudi cesijska pogodba.
Kakšne so omejitve pri postopku izvršbe?
Izvršba se lahko izvede tako na premičnini kot tudi na nepremičnini, vendar je treba opozoriti, da je izvršba na nepremičnini bolj kompleksen in dolgotrajen postopek. Poleg navedenih možnosti se lahko izvršba izvede tudi na plačo. Predvsem pri slednji Zakon o izvršbi določa določene omejitve oziroma izjeme. V tem primeru se upoštevajo vsi prejemki iz delovnega razmerja, ki jih je posameznik prejel. Pri tem je treba upoštevati pravilo, da mora dolžniku na računu po poplačilu dolgov na računu ostati vsaj 76 % minimalne plače za kritje življenjskih stroškov in drugih potreb. Če dolžnik poleg sebe preživlja še druge osebe, mora ostati na računu tudi znesek, ki je določen za preživljanje teh oseb.
Na kakšen način se izpelje postopek izvršbe?
Izvršba se lahko izvede le v primeru, ko je dolžnik dejansko sposoben poplačati svoje dolgove. Iz tega izhaja, da jo je smiselno začeti, še preden ima dolžnik na svojem transakcijskem računu blokade. Pred začetkom postopka je smiselno narediti obširno poizvedbo o sredstvih, ki jih ima dolžnik na razpolago, zanjo pa lahko poskrbi odvetnik.
Vsem upnikom svetujemo, da v primeru, ko niso prejeli poplačila terjatev, čim hitreje ukrepajo. Hitra reakcija je ključna, če želite, da bodo vaše terjatve poplačane. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da postane dolžnik nelikviden in nima več sredstev za poplačilo vseh terjatev. Poleg tega se lahko znajde v stečajnem postopku, kar dodatno oteži in onemogoči poplačilo terjatev. Za terjatve velja, da obstajajo določeni roki za zastarelost, kar pomeni, da jih upnik po izteku roka ne mora več terjati.
Prvi korak pred izvršbo je, da kontaktirate dolžnika in ga opomnite na plačilo svojih obveznosti ter mu določite rok za poplačilo opomina. Lahko mu ponudite tudi različne možnosti za plačilo. Priporočljivo je, da opomin pošljete v pisni obliki in da je napisan formalno. Vedno lahko zaprosite tudi za pomoč odvetnika. Če v določenem roku dolžnik še vedno ne plača svojih obveznosti, sledijo naslednji koraki. V primeru, da je dolžnik pravna oseba, je smiselno preveriti, ali ima na svojem računu kakšne blokade. Informacije o tem lahko pridobite prek različnih portalov, kot so Ajpes, Gvin itd. Če dolžnik glede poplačila obveznosti ni odziven, lahko upnik poda predlog za izvršbo.
Za začetek postopka izvršbe morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je, da obstajata dolg in pravna podlaga zanj. Poleg tega mora biti dolg že zapadel. Pravna podlaga za izvršbo je izvršilni naslov. Ta se nanaša na plačilo določenega denarnega zneska ali izpolnitev določene obveznosti, kot je na primer vrnitev delavca na delo in podobno. Druga pravna podlaga pa je, kot že omenjeno, verodostojna listina. Ta se nanaša na plačilo denarnega zneska, v praksi pa je to faktura, menica, javna listina in podobno.
Predlog za izvršbo je treba vložiti na pristojno sodišče. Izvršba se izvaja na predpisanih obrazcih ali po elektronski pošti e-sodstva. Čeprav zakonsko predpisanih obrazcev ni, na spletu obstajajo različni obrazci, ki jih je mogoče uporabiti. Pomembno je, da upnik v predlogu navede, katero sredstvo izvršbe predlaga. V praksi se uporabljajo možnosti, kot so rubež premoženja, prodaja predmetov, rubež plače, izterjava denarne kazni in podobne možnosti.
Če želijo upniki čim hitreje prejeti plačilo svojih zapadlih obveznosti, jih svetujemo, da že ob prvem opominu stopijo v stik z odvetnikom. Kot že omenjeno, je izjemno pomembno, da se ukrepa hitro in učinkovito. V nasprotnem primeru obstaja možnost, da obveznosti ne bodo plačane. Upniki namreč zasedejo določen položaj v vrstnem redu poplačila iz stečajne mase. Ta možnost se pojavi, ko je dolžnik v postopku stečaja. Pri tem je treba poudariti, da se iz stečajne mase najprej poplačajo stečajni upravitelji in vsi stroški, povezani s stečajnim postopkom, šele nato pa upniki po vrstnem redu.
Naša odvetniška pisarna ima odlične strokovnjake na področju izvršilnega prava, ki so vam z veseljem pripravljeni pomagati. Naši konkurenčni prednosti sta ažurnost in odzivnost, ki sta ključnega pomena za uspeh v teh postopkih. Smo zanesljivi, strokovni in izkušeni. Pri poplačilu zapadlih terjatev smo pomagali že številnim strankam, kar dokazujejo tudi stranke, ki se vedno znova vračajo k nam po nasvet. Če se znajdete v situaciji, ko ne morete izterjati plačila terjatev, vas vabimo, da nas čim prej kontaktirate.
Kako vam lahko glede izvršbe pomaga naša odvetniška pisarna?
Naša odvetniška pisarna vam nudi pravno svetovanje s področja izvršbe in izterjave dolgov.
Želite, da je vaša izvršba učinkovita?
Za vas lahko preverimo finančno stanje dolžnika ali pripravimo opomin, s katerim ga pozovemo k plačilu obveznosti. Prav tako za vas vložimo predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega postopka ali verodostojne listine, pri čemer vam tudi svetujemo, kateri postopek bi bil v vašem primeru najbolj učinkovit. V primeru, da imate težave z izterjavo neplačanih obveznosti, bomo najprej poskušali doseči izterjavo po izvensodni poti, če to ne bo mogoče, pa vam bomo predlagali ustrezno sodno pot. Vso potrebno pravno pomoč vam nudimo tudi v primeru terjatev do podjetij v stečajnem postopku ali prisilni poravnavi. Za vas lahko aktivno in strokovno vodimo celoten izvršilni postopek ter poskrbimo za to, da boste v čim krajšem času dobili poplačan čim večji delež terjatev do dolžnika.
Želite, da vas zastopamo zoper izdano izvršbo?
Tudi v tem primeru vam lahko pravno pomaga naša odvetniška pisarna. V kolikor menite, da bi radi dosegli umik izvršbe ali zaustavili postopek izvršbe, smo za vas pravi naslov.
Potrebujete dobrega odvetnika za izvršbe?
Odvetnik za izvršbo lahko upniku pomaga pri realizaciji izvršbe. Lahko pa pomagamo tudi dolžniku pri umiku izvršbe ali začasni ustavitvi postopka izvršbe. Lahko pa tudi pomagPlačilna nedisciplina je v preteklosti močno zaznamovala slovenski prostor, tako v družbi kot v poslovnem svetu. Zadnja leta se je ta sicer izboljšala, a še vedno je veliko zamudnikov in neplačnikov.
Zapisi na blogu iz kategorije izvršbe
Sodna izterjava dolga
Proces sodne izterjave dolga se začne z dnem, ko sodišče prejme obrazec. Za preučitev vseh dokazov in obrazca sodišče navadno potrebuje nekaj dni.
Izterjava dolga
Izterjava dolga je, kot že omenjeno, zadnji korak za plačilo obveznosti dolžnika. Izterjava dolga je zakonsko možna že prvi dan zamude plačila dolžnika.
Umik izvršbe in kako se naredi
Za umik izvršbe uporabljamo Zakon o izvršbi in zavarovanju. Upnik ima možnost, da v celoti ali delno umakne izvršbo ali predlog za izvršbo, pri čemer dolžnikovo soglasje ni potrebno. Če se izvršba umakne, sodišče postopek ustavi. Kako se naredi umik izvršbe?
