Kazalo
KAJ JE PROKURA in KAJ JE PROKURIST?
Pogodba o prokuri ali prokura predstavlja posebno obliko pooblastila, ki je povezano s poslovanjem gospodarskih družb in za katerega veljajo določbe Obligacijskega zakonika. Je ena vrsta splošnega pooblastila, s katerim se ureja zastopanje družbe. Na drugih pravnih področjih je po navadi ne srečamo. Kratica za prokuro je »ppa« (lat. per procura). Prokuro ali pogodbo o prokuri lahko podelijo kapitalske družbe ali samostojni podjetnik.
POGODBA O PROKURI IN PROKURIST
Pogodba o prokuri ali prokura nima pravnega učinka proti tretjim osebam, kar predstavlja njeno prednost, in sicer je tako poslovanje zanesljivo, ker tretja oseba zanesljivo ve, da je pogodba veljavna, ker je sopogodbenik prokurist, ter družba takšne pogodbe ne more izpodbijati. Vsako podelitev ali prenehanje prokure je treba prijaviti v sodni register. Prokuro ali pogodbo o prokuri ureja Zakon o gospodarskih družbah ZGD-1, v katerem je med drugim določeno, da pogodba o prokuri ali prokura s smrtjo samostojnega podjetnika ne preneha.
Iz prakse sta znana dva razloga podelitve prokure, in sicer:
- da se omogoči poslovanje s. p. v primeru smrti, nesposobnosti za delo direktorja ali njegove daljše odsotnosti,
- da imajo lastniki družbe nadzor nad poslovanjem članov uprave.
KAJ JE PROKURIST?
Prokurist je fizična oseba oziroma poslovni pooblaščenec, ki je upravičen za vodenje poslov podjetja. Ni ne organ vodenja ne organ odločanja v družbi, ima le funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Pri s. p. je to samostojni podjetnik sam, pri kapitalskih družbah d. d. in d. o. o. pa je potrebno soglasje vseh upravičencev za vodenje poslov. Prokurist mora biti vpisan v sodni register. Prokurist lahko obremeni nepremičnino družbe samo, če je posebno pooblaščen. Ko pa pisno sklepa pogodbe, mora poleg svojega podpisa dopisati tudi prokurista. Prokurista veže prepoved konkurence oziroma ne more podobne dejavnosti opravljati za drugo konkurenčno družbo. On ne more omejevati obsega pogodbe o prokuri ali prokure niti je ne more podeliti drugi osebi.
POGODBA O PROKURI ALI PROKURA
Pri pogodbi o prokuri gre za pogodbo civilnega prava, ki se razlikuje od pogodb o delovnem razmerju, in sicer imata stranki pogodbe večjo svobodo pri določanju svojih pravic in obveznosti. Pogodba o prokuri obsega zastopanje oziroma pogodbena omejitev nima učinka proti tretjim osebam, obsega plačilo stroškov, če so ti navedeni, ter določa nagrado za delo prokurista. Višina te nagrade za delo je v celoti odvisna od dogovora pogodbenih strank. Če prokurist opravlja svojo funkcijo brez plačila nagrade, mora biti tudi to obvezno navedeno v pogodbi o prokuri.
Po Zakonu o dohodnini se nagrada za opravljanje funkcije prokurista šteje za dohodek iz zaposlitve ne glede na to, da pri tem ne gre za klasično delovno razmerje. Kot dohodek se štejejo tudi vse ostale morebitne prejete bonitete na podlagi opravljanja funkcije prokurista.
NAČIN IN OBSEG ZASTOPANJA PROKURISTA NA PODLAGI POGODBE O PROKURI
Ko govorimo o prokuri in obsegu zastopanja, lahko rečemo, da se prokura lahko dodeli eni ali več fizičnim osebam. Ko je podeljena več osebam, vse skupaj zastopajo podjetje. Tretje osebe v tem primeru lahko izjavijo svojo voljo samo enemu od prokuristov. Če gre za družbo z neomejeno odgovornostjo, mora biti v registru navedeno, da so za zastopanje družbe upravičeni vsi družbeniki skupaj s prokuristom. Prokurist ima sicer neomejeno poslovno sposobnost v poslih, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Za odsvojitev ali obremenitev nepremičnine pa potrebuje prokurist posebno pooblastilo. Isto velja za začetek stečajnega postopka oziroma likvidacije podjetja. Teoretično bi prokurist lahko deloval kot član uprave, če bi imel podeljena široka pooblastila. Pri podpisovanju mora prokurist uporabiti podpis s pripisom, da gre za prokuro.
POGODBA O PROKURI – ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH ZGD-1
V 33. členu ureja podelitev prokure ter postopek podelitve skladno z aktom o ustanovitvi. Prokurist se lahko imenuje tudi za podružnico podjetja, kar mora biti navedeno v sodnem registru, v nasprotnem primeru se šteje, da se imenovana prokura nanaša na družbo v celoti.
V 34. členu ureja podelitev prokure dvema ali več osebam, kar se imenuje skupna prokura. V aktu o ustanovitvi je določeno zastopanje družbe s strani prokurista skupaj z zakonitimi zastopniki družbe.
V 35. členu ureja obseg prokure, in sicer za vsa pravna dejanja razen pri obremenitvi ali odsvojitvi nepremičnine, kar se ureja s posebnim pooblastilom. Prokurist namreč zastopa družbo pred sodišči in ostalimi organi.
V 36. členu ureja prenehanje prokure, in sicer, da se jo lahko vsak čas prekliče.
V 37. členu ureja prenos prokure, in sicer, da ni prenosljiva na drugo osebo.
V 38. členu ureja vpis prokure, kar pomeni, da mora se vsaka podelitev ali prenehanje vpisati v sodni register. Podpis prokurista se shranjuje na sodišču in pri podpisovanju mora uporabiti identičen podpis s pripisom, da gre za prokuro. V tem členu se ureja tudi odprava nasprotja interesov, in sicer omejitev sklepanja poslov z družbo, v kateri ima svoj delež prokurist ali kdo od njegovih družinskih članov.
ZAKAJ JE ZARADI PRAVICE DO POLNE POKOJNINE PRIPOROČENO SKLENITI POGODBO O PROKURI?
- Janez mora vedeti, da nima pravice do polne pokojnine, če obdrži status družbenika kot poslovodja v podjetju. Namesto poslovodje se lahko imenuje s pogodbo o prokuri za prokurista, družbenik pa lahko ostane in mu pripada polna pokojnina. Honorar in potni stroški se štejejo kot dohodki in za njih se plača akontacija dohodnine po stopnji 25 %. Potni stroški se vštejejo v davčno osnovo in obdavčijo z vsemi dajatvami iz dohodka.
- Pravico do polne pokojnine ima tudi, če ostane poslovodja, ne pa solastnik družbe. V tem primeru bi moral svoj delež v družbi prodati. Če se mu kot poslovodji povrnejo potni stroški, so lahko neobdavčeni do določene višine, ki jo ureja uredba vlade.
- V primeru, da želi ostati poslovodja in družbenik, mu pripada največ polovična pokojnina. To pomeni, da se delno upokoji in ostane obvezno zavarovan kot družbenik, ki je poslovodja, zaposlen za štiri ure na dan oziroma 20 ur na teden. Njegov prejemek za delo poslovodje se bo obdavčil s 25-% akontacijo dohodnine, bo plačeval tudi sedem vrst prispevkov za socialno varnost, potne stroške pa bo imel neobdavčene do višine, ki jih določa uredba vlade.
