Pogodba o dosmrtnem preživljanju

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dvostransko obveznostna, odplačna in aleatorna oziroma tvegana.

Kaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pravni dogovor med dvema strankama, v katerem se ena stranka (preživljalec) zavezuje, da bo drugi stranki (preživljancu) nudila preživljanje in oskrbo za preostanek preživljančevega življenja, medtem ko se preživljanec zavezuje, da bo v zameno za to premoženje prenesel na preživljalca ali izvedel druge ugodnosti.

Preživljalec je dolžan izpolniti svoje obveznosti vse do smrti preživljanca, časovno obdobje pa se ne more vnaprej predvideti. Po drugi strani je obveznost preživljanca odložena do njegove smrti, pri kateri je tudi nemogoče predvideti časovno obdobje v katerem bo lastninska pravica prenesena na preživljalca.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dednopravna pogodba – zakaj?

Ta vrsta pogodbe o dosmrtnem preživljanju sodi med dednopravne pogodbe, njen glavni namen je zagotoviti dosmrtno preživljanje preživljanca. Preživljalec po smrti preživljanca prejme določeno premoženje, ki je vnaprej navedeno v pogodbi.

V pogodbi o dosmrtnem preživljanju se stranki dogovorita o obveznostih oziroma dajatvah preživljalca ter o kvaliteti storitvah, ki mu jih je dolžan nuditi do njegove smrti. Preživljanec se pa v pogodbi o dosmrtnem preživljanju obveže, da bo določeno premoženje prenesel po svoji smrti na preživljalca. Tisto premoženje, ki je del pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne sme biti predmet zapuščine oziroma dediči preživljanca  ne morejo zahtevati nujnega deleža.

Večina jih meni, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju sklepa med svojci, kar sicer drži, vendar v praksi ni vedno tako. Tovrstna pogodba se lahko sklene tudi med strankama, ki nista v sorodstvenem razmerju, kot so prijatelji, sosedje, znanci ipd.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju in ključni elementi, ki so potrebni za pravno varnost obeh pogodbenih strank

Pogodba o dosmrtnem preživljanju se po navadi sklepa s starejšimi osebami, ki niso več sposobni skrbeti sami zase ter potrebujejo nego in finančno podporo oziroma preživljanje zaradi nizke pokojnine. Gre za dogovor med starejšo osebo in njegovim potomcem, partnerjem, prijateljem ali celo sosedom, ki bo po njegovi smrti prejel določeno premoženje v zameno za nego in skrb do njegove smrti.

Katere obveznosti mora vsebovati pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Pred podpisom pogodbe o dosmrtnem preživljanju je potrebno določiti obveznosti preživljalca, ki po navadi predstavljajo nego in preživljanje preživljanca. Pod obveznost preživljanja lahko štejemo skrb za ohranjanje zdravja, skrb za hrano in obleko, skrb za vzdrževanje stanovanja ali hiše. Temu se lahko dodatno prišteje še oskrba preživljanca v bolezni ter skrb za njegovo preostalo premoženje. Lahko še poudarimo, da s to pogodbo o dosmrtnem preživljanju preživljalec ne prevzema odgovornost za morebitne dolgove preživljanca razen, če stranki nista sklenila drugačen dogovor.

Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko skleneta tudi zakonca ali zunajzakonska partnerja ne glede na to, da med njimi že stoji zakonska dolžnost preživljanja. Lahko jo sklene tudi otrok med svojimi starši čeprav že obstaja zakonska dolžnost glede nege in preživljanja.

Kaj je bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju?

Bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je sorazmerna dajatev oziroma obveznosti obeh strani. Na eni strani je starejša oseba ali preživljanec, ki svoj del ali vso premoženje odstopa po svoji smrti preživljalcu v zameno za skrb in preživljanje. Notarski zapis pogodbe o dosmrtnem preživljanju mora vsebovati izjavo preživljanca s katero se strinja, da se preživljalec po njegovi smrti vpiše kot lastnik v zemljiško knjigo kot tudi izjavo o prenosu lastninske pravice na morebitnih premičninah. Za vpis v zemljiško knjigo je potrebno priložiti pogodbo o dosmrtnem preživljanju ter mrliški list preživljanca.

Zakaj je enakovrednost dajatev v pogodbi o dosmrtnem preživljanju pomembna?

Namreč enakovrednost se določi na podlagi pričakovane življenjske dobe in vrednosti dajatev in storitev preživljalca. Če ta vrednost ne bi bila enakovredna, bi pogodba imela pravno naravo darilne pogodbe.

Obligacijski zakonik v 558. členu določa obliko pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sicer v notarskem zapisu. V nasprotnem primeru je pogodba o dosmrtnem preživljanju nična. Notarska tarifa se odmeri po vrednosti predmeta pogodbe.

 

 

Glede na to, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju sklepa v interesu obeh pogodbenih strank, je po naravi tvegana ter se je treba zavedati obveznosti, ki jih z njo sprejemamo. Kot pri vsaki drugi pogodbi, tudi pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko stranki sporazumno razvežeta. V primeru, da se je že začela izvrševati, v sporazumu se navedejo obveznosti in pravice po razvezi pogodbe.

Razveza oziroma izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Do razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko pride ob sporazumu pogodbenih strank, kadar bivanje med strankama, ki živita skupaj, postane neznosno, pri neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti ali v primeru spremembe razmer, ki nastanejo po pogodbi, in sicer v takšnem obsegu, da je izpolnjevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju očitno oteženo. V vseh naštetih primerih, razen v primeru sporazuma strank, mora pogodbo o dosmrtnem preživljanju razvezati sodišče. Obligacijski zakonik določa, da vso neupravičeno obogatitev preživljalec mora vrniti v naravi ali denarju, če se izkaže, da ni izpolnjeval svojih obveznosti do preživljanca. Sodišče namreč lahko razveže pogodbo o dosmrtnem preživljanju na zahtevo katerekoli stranke, če je skupno življenje postalo neznosno ali če ena od strank ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Kdaj se lahko pogodba o dosmrtnem preživljanju izpodbija?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju se lahko upravičeno izpodbija šele, ko se pojavijo razlogi oziroma izpolnijo zakonski pogoji, ki omogočajo pravno opredeljeno izpodbijanje take pogodbe.

Tisto, kar preživljalec pridobi na podlagi sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju s strani druge pogodbene stranke, ki je preživljanec, načeloma spada v skupno premoženje zakoncev, tako preživljalca kot zakonca preživljalca. To pomeni, da zakoncu preživljalca ni treba neposredno finančno prispevati k preživljanju preživljanca. Dovolj je, da zakonec preživljalca prispeva svoje delo ali ostala kritja v skupno življenje, s čimer krije del stroškov, ki so nastali za preživljanje preživljanca.

Poleg razveze obstaja še možnost izpodbijanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sicer, če je bila starejša oseba pri sklenitvi pogodbe bolna, neprištevna ali zlorabljena. Pogodba o dosmrtnem preživljanju se lahko tudi izpodbija, seveda pa morajo biti za to izpolnjene določene predpostavke oziroma pogoji. Pomembno je, da se pogodbe o dosmrtnem preživljanju izpodbija do določenega časovnega roka, saj po določenem času možnost za izpodbijanje zastara. Z izpodbijanjem pogodbe o dosmrtnem preživljanju se doseže razveljavitev pogodbe.

Upravičeni razlogi za izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Oseba, ki je kot preživljanec sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, lahko zaradi napake volje pogodbo izpodbija. To mora storiti v roku enega leta od dneva, ko je oseba dejansko izvedela za razlog izpodbojnosti. Tožba za razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju se vloži na sodišče.

Časovni rok za izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju je tri leta od dneva sklenitve tovrstne pogodbe ali eno leto od dneva, ko je upravičena oseba za izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju izvedela za razlog za izpodbijanje. Obstaja še možnost za izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju v roku enega leta od dneva prenehanja sile.

Kakšne so posledice razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju?

Posledice razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju so prenehanje medsebojnih pravic in obveznosti, kar pomeni, da preživljalec izgubi pravico do izročitve premoženja, preživljanec pa pravico do preživnine in ostale pomoči. Iz tega sledi, da je preživljanec tisto, kar je prejemal do trenutka razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pridobil brez pravnega temelja. V trenutku razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju preneha pravno razmerje, ki se je vzpostavilo na podlagi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Vsaka stranka mora drugi vzajemno povrniti vse, kar je prejela na podlagi načela neupravičene obogatitve. Včasih je zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju možna tudi odškodnina ene pogodbene stranke do druge. To se zgodi, ko je bodisi preživljalec bodisi preživljanec kriv za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Kdaj lahko pogodba o dosmrtnem preživljanju preneha veljati?

Pogodba preneha veljati, kadar je med strankama pogodbe o dosmrtnem preživljanju sklenjen sporazum, ki mora seveda jasno opredeliti pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, ki bodo nastopile po razvezi pogodbe. Gre za obveznosti vračanja morebitne denarne rente, ki jo mora vrniti preživljanec, ali izdatkov za razna oblačila, hrano in ostalo. Včasih pogodba o dosmrtnem preživljanju preneha veljati na zahtevo enega od pogodbenikov, če seveda drug pogodbenik ne izpolnjuje svojih obveznosti na podlagi pogodbe. V tem primeru se vloži tožba na pristojno sodišče. Obstaja pa tudi možnost prenehanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju, če preživljavec umre in njegovi dediči ne želijo ali pa ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti do preživljanca.

Kaj velja za napako volje pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju?

Za napako volje, ki je vplivala na napačno odločitev za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se štejejo:

• grožnje, ki povzročijo strah za sklenitev pogodbe,
• zmota glede lastnosti predmeta pogodbe o dosmrtnem preživljanju,
• zmota glede osebe, s katero se sklepa pogodba o dosmrtnem preživljanju
• in drugo.

V pogodbo o dosmrtnem preživljanju pogodbeni stranki zapišeta pravice in obveznosti, ki jih morata izpolniti. Pogodbena stranka, ki je preživljanec, zapiše premoženje, ki bo po njeni smrti pripadlo preživljalcu.

Kaj napisati v pogodbo o dosmrtnem preživljanju?

Preživljalec pa mora skupaj s preživljancem napisati vse storitve in obveznosti, ki jih mora opravljati in tudi postoriti za preživljanca. Storitve, ki jih mora opraviti preživljalec, so lahko raznovrstne (splošna skrb za preživljanca, nega na domu, obiski v domu za upokojence ali bolnišnici, preselitev preživljanca v kakšen drug bivalni prostor, oskrba s hrano, razni nakupi po dogovorih in ostalo).

Vse to lahko finančno zalaga preživljalec ali pa preživljanec, odvisno od dogovora v pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Preživljalec mora vse do smrti preživljanca izpolnjevati vse obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju.

Ali se pogodbo o dosmrtnem preživljanju uredi na zapuščinski obravnavi?

Pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preda na zapuščinski obravnavi, ki jo razpiše pristojno sodišče, pri katerem teče zapuščinski postopek.

Kako preživljalec na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju postane lastnik nepremičnine, ki je predmet te pogodbe?

Če želite, da določena nepremičnina, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, postane vaša last, mora pogodba o dosmrtnem preživljanju vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se omogoči vpis nepremičnine v zemljiško knjigo po smrti preživljanca.

Zakaj velja pogodba o dosmrtnem preživljanju za tvegano?

Kot smo že omenili pogodba o dosmrtnem preživljanju predstavlja aleatorni oziroma tvegan pravni posel, kar pomeni, da se ne ve koliko časa bo protidajatev preživljalca trajala. Odvisna je namreč od zdravstvenega stanja preživljanca. Vrednost dajatve preživljanca se lahko oceni na podlagi pričakovane življenjske dobe in povprečne cene domske oskrbe. V kolikor ne gre za enakovredno dajatev in protidajatev, se pogodba v presežku lahko šteje kot darilo, ki se upošteva pri uveljavljanju nujnega dednega deleža. Če dediči želijo doseči, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju šteje kot darilo, jo morajo izpodbijati že v postopku zapuščine.

Sestavine oziroma  vzorec pogodbe o dosmrtnem preživljanju

V pogodbi o dosmrtnem preživljanju morajo stranke določiti obveznosti in pravice preživljalca. Preživljanec pa mora natančno opredeliti, katero premoženje bo ob njegovi smrti preneseno na preživljalca.

Obveznosti preživljalca na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju:

• morebitno plačevanje mesečne denarne rente,
• nudenje negovalne pomoči,
• vzdrževanje in urejanje okolice ter bivališča preživljanca,
• oskrbovanje z zadostnimi živili za redne dnevne obroke,
• kuhanje ali skrb za dnevne obroke,
• oskrbovanje s potrebnimi zdravili,
• redno obiskovanje preživljalca, če je preživljanec v domu za ostarele.

Ali se premoženje, ki je bilo pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, šteje v dedni delež?

Ne, premoženje, pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se ne všteva v dedni delež, kar pomeni, da se ne šteje kot podarjeno premoženje. Dediči v zapuščinskem postopku ne morejo predlagati, da se pridobljeno premoženje na ta način upošteva kot del dednega deleža. Lahko pa dediči zahtevajo ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, če se ugotovi, da sta stranki pogodbe o dosmrtnem preživljanju želeli izigrati preostale dediče z namenom, da se premoženje prenese na posameznika, ki v resnici ni zagotavljal preživljanja preživljanca.

Davek na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Davek na pridobljeno premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja je obveznost vsake fizične ali pravne osebe. Zato je tudi fizična oseba, ki pridobi premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, dolžna plačati ustrezen davek.

Kdo ne plača davka za premoženje, ki je bilo pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je obdavčena le za stranke pogodbe, ki ne spadajo v prvi dedni red. Za starše, ki pogodbo o dosmrtnem preživljanju sklenejo s svojimi otroki, se davek torej ne plača.

Davka na pridobljeno premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne plačajo tudi prevzemnik kmetijskega zemljišča, ki ima status kmeta, prevzemnik, ki je pridobil zaščiteno kmetijo, ali kmet s prevzemom kmetije v celoti.

 

Primer – Pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Starejša oseba recimo oče je z enim od otrok sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju na podlagi katere je temu otroku po njegovi smrti pripadla domača hiša v zameno za skrb in preživljanje očeta. Po njegovi smrti, se je otrok vpisal kot lastnik hiše, ki ni bila del zapuščine oziroma ostali dediči niso imeli pravico do nujnega deleža. Poskušali so izpodbijati pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je bila podpisana v zadnjem letu pred smrtjo z razlogom, da se je v času podpisa pogodbe vedelo, da je oče neozdravljivo bolan.

Na spodnji povezavi si lahko ogledate vzorec za pogodbo o dosmrtnem preživljanju:

VZOREC POGODBE O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

Kdaj je velja po načelu morale pogodba o dosmrtnem preživljanju za nično?

Če se ozremo na starejšo sodno prakso, pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je sklenjena v času, ko je preživljalec bil seznanjen z preživljančevo težko in neozdravljivo bolezen ter da ga čaka skorajšnja smrt, je takšna pogodba nična. Namreč ona nasprotuje načelu poštenja, morale in vestnosti in zato stranka mora vrniti vse kar je prejela po takšni pogodbi dosmrtnem preživljanju. To pomeni, da je v zgoraj omenjenem primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju domača hiša dejansko sodila v zapuščino očeta. Otrok, ki je sklenil z očetom pogodbo o dosmrtnem preživljanju bi lahko uveljavljal zgolj povračilo stroškov preživljanja očeta do njegove smrti.

Na koncu še poudarimo, da se pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju okoliščine posameznih primerov lahko razlikujejo in vodijo do zelo različnih izidov postopka.

Obveznosti pogodbenih strank, ki nastanejo zaradi pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Poleg izročilne pogodbe lahko med dedne pogodbe uvrstimo Pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju je seveda dosmrtno preživljanje preživljanca v zameno za določeno premoženje, ki je v njegovi lasti. Pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju se obe pogodbeni strani obvežeta, in sicer na eni strani preživljavec, da bo do smrti preživljal drugo stran pogodbe oziroma preživljanca. Preživljanec pa pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju izjavi, da določene premoženjske pravice po njegovi smrti preidejo na preživljavca. Pomembno je v pogodbi o dosmrtnem preživljanju natančno opredeliti obveznosti preživljavca do preživljanca in kaj točno zajema zagotavljanje življenjskih potrebščin. Pri tem mislimo na skrb za hrano in obleko, skrb za stanovanje ter skrb za ohranjanje zdravja preživljanca. V pogodbi o dosmrtnem preživljanju se lahko navedejo še dodatne obveznosti, kot so skrb za premoženje preživljanca, zdravstvena oskrba v primeru bolezni in podobno. Skratka, preživljavec je dolžan preživljancu zagotoviti enako kakovost življenja, kot jo je ta imel še v času, preden sta sklenila pogodbo.

Ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju nična, če je preživljanec hudo bolan?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je nična takrat, kadar preživljalec ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju ve, da bo preživljanec kmalu umrl zaradi hude bolezni. Takšno sklepanje pogodbe je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko skleneta tudi zakonca ali zunajzakonska partnerja ne glede na to, da med njima že obstaja zakonita dolžnost preživljanja.

 

Ali pogodba o dosmrtnem preživljanju vpliva na dedovanje?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je posebna oblika pogodbe, ki jo skleneta zapustnik in oseba, ki se zaveže, da bo za zapustnika skrbela vse do njegove smrti. V zameno za nego ji zapustnik prepiše del premoženja ali pa svoje celotno premoženje. Ko je pogodba o dosmrtnem preživljanju  sklenjena, sta pogodbenik oziroma preživljalec in preživljanec zavezana, da si bosta premoženje vzajemno izmenjala za skrb. V premoženje so lahko vključene premičnine ali nepremičnine, prepis pa je stvar dogovora, kar pomeni, da so lahko elementi pogodbe o dosmrtnem preživljanju prilagojeni skladno z željami. Za to obliko pogodbe o dosmrtnem preživljanju velja, da ni dedna, prav tako pa ni niti darilna pogodba, saj gre za dajatve v obliki storitev in premoženja.

Dedovanje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Dedovanje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je za preživljalca v resnici samo prikaz stanja v prihodnosti, saj dejansko še ni prišlo do prenosa premoženja. Preživljalec v trenutku, ko je preživljanec še živ, od njega še ni dejansko prejel ničesar. V resnici ima preživljalec le finančne stroške in opravila, ki jih prevzame za kasnejši čas, saj bo po smrti preživljanca prejel določeno premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Medtem pa ima preživljanec možnost preklicati pogodbo o dosmrtnem preživljanju, če preživljalec ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti v skladu s pogodbo.

Tudi za preživljanca je pomembno, da preživljalec izpolnjuje svoje pogodbene dolžnosti v skladu z zapisanim in dogovorjenim v pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Dedovanje na podlagi te pogodbe nosi določeno tveganje za obe stranki. Dejansko dedovanje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju se uresniči šele po smrti preživljanca. V nekaterih primerih pa se lahko zgodi, da preživljalec umre pred preživljancem, kljub temu da je za preživljanca opravljal pomembna opravila. V takšnih primerih dedujejo potomci preživljalca, če nadaljujejo pogodbene obveznosti do preživljanca, kot je bilo dogovorjeno.

Ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna kljub nesorazmerni vrednosti dajatev obeh pogodbenih strank?

Odgovor je pritrdilen, saj je pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju prisoten element tveganja, ki se ga morata obe stranki zavedati že ob sklenitvi takšne pogodbe. Lahko se seveda zgodi, da je vrednost dajatev osebe, ki skrbi za preživljanca, večja ali manjša od vrednosti, ki jo bo po smrti prejela od preživljanca. To spoznanje se lahko zgodi med tekom pogodbe o dosmrtnem preživljanju, vendar je pogodba še naprej veljavna. Včasih je že ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju jasno, da bo izročeno premoženje preživljanca v nesorazmerju z vrednostjo prejete pomoči s strani preživljalca.

Po čem se pogodba o dosmrtnem preživljanju razlikuje od izročilne pogodbe?

Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni treba nujno skleniti med sorodniki. Nasprotno pa se lahko izročilna pogodba sklene le med izročiteljem in njegovimi potomci ali izročiteljevim zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem. Poleg tega je dodaten pogoj za veljavno sklenitev izročilne pogodbe, da se morajo vsi potomci, ki bi lahko s tovrstno pogodbo pridobili določene koristi, strinjati z njo. V primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa ni potrebno, da se sklene med sorodniki, saj se lahko sklene s komerkoli. V takem primeru ni nobenih pogojev glede strinjanja ali soglasja drugih potomcev ali zakonca preživljanca, ki je stranka te pogodbe.

Ali je pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju potrebna navzočnost priče?

Ne, za sklenitev in veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju priče niso potrebne. Tudi nobena druga soglasja niso pogoj za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Kakšna pa je razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju?

Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju velja, da oseba, na katero se premoženje prepiše, slednje prejme šele po smrti zapustnika. V zameno za premoženje mora oseba skrbeti za zapustnika vse do njegove smrti. Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju velja, da je precej tvegana, saj je težko določiti obdobje, za katerega velja.

Poleg omenjene pogodbe poznamo tudi pogodbo o preužitku. Zanjo velja, da se preužitkar zaveže, da bo na prevzemnika prenesel določen del svojega premoženja in s tem pravico nad to nepremičnino ali premičnino, prejemnik pa se s pogodbo zaveže, da bo zapustniku do njegove smrti nudil določene storitve ali dajatve.

Ali lahko uveljavite nujni delež, ker je zapustnik sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju?

V primeru sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju med starši in otroki premoženje, ki je predmet te pogodbe, ne preide v zapuščino. To pomeni, da lahko nujni dedič, ki ni stranka pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ostane prikrajšan za nujni delež na tem premoženju. V skladu s tem velja, da premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne vstopi v zapuščino preživljanca. Če na primer sestra sklene tovrstno pogodbo, brat kot nujni dedič ne more pridobiti nujnega deleža na premoženju, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Le premoženje, ki ni zajeto v tej pogodbi, bo prešlo v zapuščino. Seveda pa je treba pogodbo o dosmrtnem preživljanju pravno pravilno urediti. Znano je tudi, da je več kot 50 % pogodb o dosmrtnem preživljanju mogoče izpodbijati in razveljaviti ter premoženje vrniti oz. upoštevati nazaj v zapuščino. Prikrajšanje nujnega deleža na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je pogost predmet sodnih sporov.

Kdaj lahko postane preživljalec na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju lastnik nepremičnine?

Kot je bilo že omenjeno, je pomembna značilnost in hkrati specifika pogodbe o dosmrtnem preživljanju, da se lahko preživljalec, ki skrbi za preživljanca, v zemljiško knjigo kot lastnik (npr. nepremičnine) vpiše šele po smrti preživljanca. Za vpis v zemljiško knjigo sta potrebna pogodba o dosmrtnem preživljanju in dokazilo o smrti preživljanca.

Od katerih okoliščin je odvisna cena za sestavo pogodbe o dosmrtnem preživljanju?

Cena pogodbe o dosmrtnem preživljanju je odvisna od vrednosti premoženja in ključnih elementov, ki se uredijo v omenjeni pogodbi. Zaradi tega je pomembno, da se pred uveljavljanjem vaših pravic posvetujete z našim odvetnikom, ki vam bo pomagal pri ureditvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ter upošteval vse razsežnosti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju sodi med eno najbolj tveganih sklenjenih pogodb, zato je vsekakor smiselno, da se pred njeno sklenitvijo posvetujete z dobrim odvetnikom za dedovanje, ki vam bo odgovoril na vsa vaša vprašanja in pojasnil vse, kar morate vedeti, da boste varni in zaščiteni. Svetujemo vam, da se za pogodbo o dosmrtnem preživljanju obrnete na nas.

 

Odvetnik za pogodbo o dosmrtnem preživljanju vam lahko pomaga na več načinov:

• Odvetnik vam lahko zagotovi strokovno pravno svetovanje glede pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Razložil vam bo pravne vidike, obveznosti in pravice, ki izhajajo iz takšne pogodbe. Pomagal vam bo razumeti možnosti in posledice ter vam svetoval glede najboljše možne rešitve v skladu z vašimi željami in potrebami.
• Odvetnik vam bo pomagal pri pripravi ustrezne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. To vključuje določanje pogojev, kot so trajanje preživljanja, vrsta oskrbe, ki jo bo preživljanec prejemal, določanje premoženja, ki bo predmet pogodbe, in drugih relevantnih podrobnosti. Odvetnik bo poskrbel, da bo pogodba pravno natančna in v skladu z veljavnimi zakoni ter da bo ustrezno zaščitila vaše interese. Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti pravno veljavna ter ustrezati vašim potrebam. Prav tako morajo biti vanjo vključene vse pomembne določbe in zaščite.
• Če pride do spora glede pogodbe o dosmrtnem preživljanju, vam bo odvetnik nudil pravno zastopanje. V pomoč vam bo pri reševanju spora, mediaciji ali, če je potrebno, v sodnem postopku. Odvetnik bo zastopal vaše interese in se trudil doseči najugodnejši izid.

Odvetnik vam bo pomagal tudi pri posodobitvah ali spremembah pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če se vaše okoliščine spremenijo ali če želite spremeniti pogoje pogodbe, vam bo odvetnik svetoval glede postopkov in pravnih vidikov, ki jih morate upoštevati. Pomembno je, da se posvetujete z našim izkušenim odvetnikom, specializiranim za področje pogodb in dedovanja, ki bo lahko zagotovil ustrezno pravno svetovanje in pomoč pri vaši pogodbi o dosmrtnem preživljanju.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogosta vprašanja in odgovori

Pogodba o dosmrtnem preživljanju (znana tudi kot rentna pogodba ali rentno preživljanje) je pravna pogodba, ki se sklepa med dvema strankama – običajno med starši in otroki ali med dvema sorodnikoma. Ta pogodba določa, da ena stranka (preživljalec) zagotavlja finančno podporo drugi stranki (preživljanec) v zameno za določene storitve ali pravice. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je lahko koristna za vse strani ter preživljalcu zagotavlja varnost in finančno stabilnost, hkrati pa tudi jasno določa obveznosti in pravice vseh vpletenih strani.

Kaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju* je pravna pogodba, ki določa, da ena stranka (preživljalec) zagotavlja finančno podporo drugi stranki (preživljanec) v zameno za določene storitve ali pravice, običajno do konca življenja preživljanca. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je torej pravna pogodba, ki se sklene med preživljancem in preživljalcem. V tej pogodbi se preživljanec obvezuje, da bo preživljalca oskrboval z določenimi sredstvi ali premoženjem v zameno za določene ugodnosti ali storitve

Kakšne vrste pogodb o dosmrtnem preživljanju obstajajo?

Pogodbe o dosmrtnem preživljanju se lahko razlikujejo glede na določene pogoje in določbe, vendar obstajajo tri osnovne vrste:

• Finančno dosmrtno preživljanje: Preživljalec preživljancu vsak mesec ali vse leto plačuje določen znesek denarja.
• Storitveno dosmrtno preživljanje: Preživljalec preživljancu zagotavlja določene storitve, kot so prevoz, oskrba ali drugo.
• Nepremičninsko dosmrtno preživljanje: Preživljalec preživljancu omogoči bivanje v določenem nepremičninskem objektu, na primer v hiši ali stanovanju.

Kdo običajno sklepa pogodbo o dosmrtnem preživljanju?

Najpogostejši primeri vključujejo starše, ki sklepajo pogodbo s svojimi otroki, ali starejše osebe, ki želijo zagotoviti finančno varnost in oskrbo v svojih starejših letih. Vendar pa lahko pogodbe o dosmrtnem preživljanju sklepajo tudi drugi sorodniki ali osebe s tesnimi vezmi.

Ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju pravno zavezujoča?

Da, pogodba o dosmrtnem preživljanju je pravno zavezujoča, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji in če je sklenjena v skladu s pravom države. Stranke v pogodbi morajo imeti ustrezno pravno sposobnost in biti pripravljene pogodbo skleniti prostovoljno.

Kateri so ključni elementi pogodbe o dosmrtnem preživljanju?

Ključni elementi te pogodbe vključujejo:

• imena in naslove vseh strank;
• določbo o vrsti preživljanja (finančno, storitveno, nepremičninsko);
• določitev zneska ali storitev, ki jih bo preživljalec zagotavljal;
• pogoje in trajanje preživljanja;
• določbo o tem, kako se obravnava morebitna sprememba okoliščin;
• način plačila (če gre za finančno dosmrtno preživljanje);
• določbo o prekinitvi pogodbe ali smrti ene od strank.

Kako se lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju prekine?

Pogodbo o dosmrtnem preživljanju je mogoče prekiniti na več načinov:

• Dogovor med strankama: Stranki se lahko dogovorita za prekinitev in pripravita pisni sporazum o prekinitvi.
• Smrt preživljajoče stranke: Pogodba se samodejno prekine ob smrti preživljajoče stranke.
• Sodišča: Če pride do sporov ali kršitev pogodbenih pogojev, lahko ena od strank vloži tožbo na sodišče.

Kako se obdavčuje dosmrtno preživljanje?

Obdavčitev dosmrtnega preživljanja se lahko razlikuje glede na zakonodajo države, v kateri se sklepa pogodba. V nekaterih državah se lahko preživljalec obdavči na podlagi daril ali dediščine, medtem ko se v drugih obravnava kot dohodek preživljanca.

Ali je mogoče spremeniti pogoje pogodbe o dosmrtnem preživljanju?

Da, pogoje pogodbe o dosmrtnem preživljanju je mogoče spremeniti, če se vse stranke strinjajo s spremembami. Vendar pa morajo spremembe vedno potekati v skladu z veljavnimi zakoni in običajno zahtevajo pisno soglasje vseh strank.

Kakšne so prednosti in slabosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju?

Prednosti:

• zagotavlja finančno varnost preživljancu;
• lahko pomaga zmanjšati davčne obveznosti;
• ustvari jasen pravni okvir za preživljanje v prihodnosti.

Slabosti:

• lahko omeji razpolaganje preživljajoče stranke z lastnino;
• sprememba okoliščin lahko povzroči težave pri izvajanju pogodbe;
• potrebni so skrbna priprava in pravna svetovanja.

Kdo je preživljalec po pogodbi o dosmrtnem preživljanju?

Preživljalec je oseba, ki prejema preživnino ali koristi, ki so dogovorjene v pogodbi o dosmrtnem preživljanju. To je oseba, ki bo deležna podpore ali premoženja preživljanca.

Kdo je preživljanec v pogodbi o dosmrtnem preživljanju?

Preživljanec je oseba, ki preživljalcu zagotavlja oskrbo ali premoženje v skladu s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Ta oseba je dolžna izpolnjevati svoje obveznosti po pogodbi.

Kakšne so obveznosti preživljalca do preživljanca v pogodbi o dosmrtnem preživljanju?

Obveznosti preživljalca do preživljanca so določene v pogodbi. To lahko vključuje finančno podporo, oskrbo, nastanitev ali druge storitve, ki so dogovorjene med strankama.

Ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju pravno veljavna?

Da, pogodba o dosmrtnem preživljanju je pravno veljavna, če je sklenjena v skladu z zakoni in predpisi države ter če so izpolnjeni vsi pogoji za njeno veljavnost.

Ali je pogodbo o dosmrtnem preživljanju mogoče preklicati?

Da, pogodbo o dosmrtnem preživljanju je mogoče preklicati, če stranki skleneta novo pogodbo ali se dogovorita za prekinitev obstoječe pogodbe. Vendar pa morajo biti pri preklicu pogodbe upoštevani zakonski predpisi.

Kaj se zgodi v primeru smrti preživljanca?

V primeru smrti preživljanca se obveznosti preživljalca iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju običajno prenehajo.

Ali se lahko v pogodbi o dosmrtnem preživljanju določi dedovanje premoženja?

Da, pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko vsebuje določila o dedovanju premoženja po smrti preživljanca. Ta določila morajo biti jasno opredeljena v pogodbi in skladna z zakoni.

Ali je pogoje pogodbe o dosmrtnem preživljanju po njeni sklenitvi mogoče spremeniti?

Da, če se obe stranki strinjata, je mogoče pogoje pogodbe o dosmrtnem preživljanju spremeniti. Spremembe morajo biti dokumentirane in skladne z zakoni.

Kakšne pravne posledice ima neizpolnitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju?

Neizpolnitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko privede do pravnih posledic, vključno s tožbami za izpolnitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali odškodninskimi zahtevki.

Pogodba o dosmrtnem  preživljanju – ali priporočamo posvet odvetnika?

Da, vedno je priporočljivo, da se pred sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju posvetujete z našim odvetnikom za dedno pravo.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je kompleksno pravno vprašanje, ki zahteva temeljit razmislek in strokovno svetovanje. Vsaka situacija je edinstvena, zato je ključno, da se pred sklenitvijo pogodbe pozanimate o veljavnih zakonih in se posvetujete s pravnim strokovnjakom, da boste lahko sprejeli najboljše odločitve glede svoje finančne varnosti in prihodnosti.