Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dvostransko obveznostna, odplačna in aleatorna oziroma tvegana. Preživljalec je dolžan izpolniti svoje obveznosti vse do smrti preživljanca, časovno obdobje pa se ne more vnaprej predvideti. Po drugi strani je obveznost preživljanca odložena do njegove smrti, pri kateri je tudi nemogoče predvideti časovno obdobje v katerem bo lastninska pravica prenesena na preživljalca.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dednopravna pogodba
Na stara leta marsikdo ni več sposoben skrbeti zase, svojo starost pa ne želi preživljati v domu za upokojence temveč bi rad zadnja leta preživel v svojem domu. Ena od rešitev je dogovor s svojci, da se jim prepiše premoženje v zameno za doživljenjsko skrb. Govorimo o pogodbi o dosmrtnem preživljanju.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju in ključni elementi, ki so potrebni za pravno varnost obeh pogodbenih strank
Pogodba o dosmrtnem preživljanju se po navadi sklepa s starejšimi osebami, ki niso več sposobni skrbeti sami zase ter potrebujejo nego in finančno podporo oziroma preživljanje zaradi nizke pokojnine. Gre za dogovor med starejšo osebo in njegovim potomcem, partnerjem, prijateljem ali celo sosedom, ki bo po njegovi smrti prejel določeno premoženje v zameno za nego in skrb do njegove smrti.
Med katere vrste pogodbe se uvršča pogodba o dosmrtnem preživljanju?
Ta vrsta pogodbe o dosmrtnem preživljanju sodi med dednopravne pogodbe, njen glavni namen je zagotoviti dosmrtno preživljanje preživljanca. Preživljalec po smrti preživljanca prejme določeno premoženje, ki je vnaprej navedeno v pogodbi. V pogodbi se stranki dogovorita o obveznostih oziroma dajatvah preživljalca ter o kvaliteti storitvah, ki mu jih je dolžan nuditi do njegove smrti. Preživljanec se pa v pogodbi o dosmrtnem preživljanju obveže, da bo določeno premoženje prenesel po svoji smrti na preživljalca. Tisto premoženje, ki je del pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne sme biti predmet zapuščine oziroma dediči preživljanca ne morejo zahtevati nujnega deleža.
Katere obveznosti mora vsebovati pogodba o dosmrtnem preživljanju?
Pred podpisom pogodbe o dosmrtnem preživljanju je potrebno določiti obveznosti preživljalca, ki po navadi predstavljajo nego in preživljanje preživljanca. Pod obveznost preživljanja lahko štejemo skrb za ohranjanje zdravja, skrb za hrano in obleko, skrb za vzdrževanje stanovanja ali hiše. Temu se lahko dodatno prišteje še oskrba preživljanca v bolezni ter skrb za njegovo preostalo premoženje. Lahko še poudarimo, da s to pogodbo preživljalec ne prevzema odgovornost za morebitne dolgove preživljanca razen, če stranki nista sklenila drugačen dogovor.
Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko skleneta tudi zakonca ali zunajzakonska partnerja ne glede na to, da med njimi že stoji zakonska dolžnost preživljanja. Lahko jo sklene tudi otrok med svojimi starši čeprav že obstaja zakonska dolžnost glede nege in preživljanja.
Kaj je bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju?
Bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je sorazmerna dajatev oziroma obveznosti obeh strani. Na eni strani je starejša oseba ali preživljanec, ki svoj del ali vso premoženje odstopa po svoji smrti preživljalcu v zameno za skrb in preživljanje. Notarski zapis pogodbe o dosmrtnem preživljanju mora vsebovati izjavo preživljanca s katero se strinja, da se preživljalec po njegovi smrti vpiše kot lastnik v zemljiško knjigo kot tudi izjavo o prenosu lastninske pravice na morebitnih premičninah. Za vpis v zemljiško knjigo je potrebno priložiti pogodbo o dosmrtnem preživljanju ter mrliški list preživljanca.
Zakaj je enakovrednost dajatev v pogodbi pomembna?
Namreč enakovrednost se določi na podlagi pričakovane življenjske dobe in vrednosti dajatev in storitev preživljalca. Če ta vrednost ne bi bila enakovredna, bi pogodba imela pravno naravo darilne pogodbe.
Obligacijski zakonik v 558. členu določa obliko Pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sicer v notarskem zapisu. V nasprotnem primeru je pogodba o dosmrtnem preživljanju nična. Notarska tarifa se odmeri po vrednosti predmeta pogodbe.
Razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Glede na to, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju sklepa v interesu obeh pogodbenih strank, je po naravi tvegana ter se je treba zavedati obveznosti, ki jih z njo sprejemamo. Kot pri vsaki drugi pogodbi, tudi pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko stranki sporazumno razvežeta. V primeru, da se je že začela izvrševati, v sporazumu se navedejo obveznosti in pravice po razvezi pogodbe. Do razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko pride ob sporazumu pogodbenih strank, kadar bivanje med strankama, ki živita skupaj, postane neznosno, pri neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti ali v primeru spremembe razmer, ki nastanejo po pogodbi, in sicer v takšnem obsegu, da je izpolnjevanje pogodbe očitno oteženo. V vseh naštetih primerih, razen v primeru sporazuma strank, mora pogodbo o dosmrtnem preživljanju razvezati sodišče. Obligacijski zakonik določa, da vso neupravičeno obogatitev preživljalec mora vrniti v naravi ali denarju, če se izkaže, da ni izpolnjeval svojih obveznosti do preživljanca. Sodišče namreč lahko razveže pogodbo o dosmrtnem preživljanju na zahtevo katerekoli stranke, če je skupno življenje postalo neznosno ali če ena od strank ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Poleg razveze obstaja še možnost izpodbijanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sicer, če je bila starejša oseba pri sklenitvi pogodbe bolna, neprištevna ali zlorabljena.
Kakšne so posledice razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju?
Posledice razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju so prenehanje medsebojnih pravic in obveznosti, kar pomeni, da preživljalec izgubi pravico do izročitve premoženja, preživljanec pa pravico do preživnine in ostale pomoči. Iz tega sledi, da je preživljanec tisto, kar je prejemal do trenutka razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pridobil brez pravnega temelja. V trenutku razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju preneha pravno razmerje, ki se je vzpostavilo na podlagi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Vsaka stranka mora drugi vzajemno povrniti vse, kar je prejela na podlagi načela neupravičene obogatitve. Včasih je zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju možna tudi odškodnina ene pogodbene stranke do druge. To se zgodi, ko je bodisi preživljalec bodisi preživljanec kriv za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Primer Pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Starejša oseba recimo oče je z enim od otrok sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju na podlagi katere je temu otroku po njegovi smrti pripadla domača hiša v zameno za skrb in preživljanje očeta. Po njegovi smrti, se je otrok vpisal kot lastnik hiše, ki ni bila del zapuščine oziroma ostali dediči niso imeli pravico do nujnega deleža. Poskušali so izpodbijati pogodbo, ki je bila podpisana v zadnjem letu pred smrtjo z razlogom, da se je v času podpisa pogodbe vedelo, da je oče neozdravljivo bolan.
Zakaj velja pogodba o dosmrtnem preživljanju za tvegano?
Kot smo že omenili pogodba o dosmrtnem preživljanju predstavlja aleatorni oziroma tvegan pravni posel, kar pomeni, da se ne ve koliko časa bo protidajatev preživljalca trajala. Odvisna je namreč od zdravstvenega stanja preživljanca. Vrednost dajatve preživljanca se lahko oceni na podlagi pričakovane življenjske dobe in povprečne cene domske oskrbe. V kolikor ne gre za enakovredno dajatev in protidajatev, se pogodba v presežku lahko šteje kot darilo, ki se upošteva pri uveljavljanju nujnega dednega deleža. Če dediči želijo doseči, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju šteje kot darilo, jo morajo izpodbijati že v postopku zapuščine.
Kdaj je velja po načelu morale pogodba o dosmrtnem preživljanju za nično?
Če se ozremo na starejšo sodno prakso, pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je sklenjena v času, ko je preživljalec bil seznanjen z preživljančevo težko in neozdravljivo bolezen ter da ga čaka skorajšnja smrt, je takšna pogodba nična. Namreč ona nasprotuje načelu poštenja, morale in vestnosti in zato stranka mora vrniti vse kar je prejela po takšni pogodbi dosmrtnem preživljanju. To pomeni, da je v zgoraj omenjenem primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju domača hiša dejansko sodila v zapuščino očeta. Otrok, ki je sklenil z očetom pogodbo o dosmrtnem preživljanju bi lahko uveljavljal zgolj povračilo stroškov preživljanja očeta do njegove smrti.
Na koncu še poudarimo, da se pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju okoliščine posameznih primerov lahko razlikujejo in vodijo do zelo različnih izidov postopka.
Razlika med izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju
Poleg izročilne pogodbe lahko med dedne pogodbe uvrstimo Pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju je seveda dosmrtno preživljanje preživljanca v zameno za določeno premoženje, ki je v njegovi lasti. Pri sklenitvi pogodbe se obe pogodbeni strani obvežeta, in sicer na eni strani preživljavec, da bo do smrti preživljal drugo stran pogodbe oziroma preživljanca. Preživljanec pa pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju izjavi, da določene premoženjske pravice po njegovi smrti preidejo na preživljavca. Pomembno je v pogodbi o dosmrtnem preživljanju natančno opredeliti obveznosti preživljavca do preživljanca in kaj točno zajema zagotavljanje življenjskih potrebščin. Pri tem mislimo na skrb za hrano in obleko, skrb za stanovanje ter skrb za ohranjanje zdravja preživljanca. V pogodbi o dosmrtnem preživljanju se lahko navedejo še dodatne obveznosti, kot so skrb za premoženje preživljanca, zdravstvena oskrba v primeru bolezni in podobno. Skratka, preživljavec je dolžan preživljancu zagotoviti enako kakovost življenja, kot jo je ta imel še v času, preden sta sklenila pogodbo.
Ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju nična, če je preživljanec hudo bolan?
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je nična takrat, kadar preživljalec ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju ve, da bo preživljanec kmalu umrl zaradi hude bolezni. Takšno sklepanje pogodbe je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko skleneta tudi zakonca ali zunajzakonska partnerja ne glede na to, da med njima že obstaja zakonita dolžnost preživljanja.
Ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna kljub nesorazmerni vrednosti dajatev obeh pogodbenih strank?
Odgovor je pritrdilen, saj je pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju prisoten element tveganja, ki se ga morata obe stranki zavedati že ob sklenitvi takšne pogodbe. Lahko se seveda zgodi, da je vrednost dajatev osebe, ki skrbi za preživljanca, večja ali manjša od vrednosti, ki jo bo po smrti prejela od preživljanca. To spoznanje se lahko zgodi med tekom pogodbe o dosmrtnem preživljanju, vendar je pogodba še naprej veljavna. Včasih je že ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju jasno, da bo izročeno premoženje preživljanca v nesorazmerju z vrednostjo prejete pomoči s strani preživljalca.
Cena pogodbe o dosmrtnem preživljanju je odvisna od vrednosti premoženja in ključnih elementov, ki se uredijo v omenjeni pogodbi.
Zaradi tega je pomembno, da se pred uveljavljanjem vaših pravic posvetujete s pravnim strokovnjakom, ki vam bo pomagal pri ureditvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ter upošteval vse razsežnosti.
