Družinsko pravo je področje, ki ureja razmerja v družini, pa naj si gre za razmerja med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema, kot tudi razmerja med starši in otroki. Običajno se z družinskim pravom ljudje srečajo ob ločitvi oziroma razvezi zakonske zveze, ko je treba urediti razdelitev premoženja, preživljanje in stike z otroki, vendar pa gre v resnici še za veliko širše področje. Od 15. aprila 2019 to področje v Sloveniji ureja Družinski zakonik, ki je nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in ki je v družinsko pravo prinesel kar nekaj sprememb in novosti.
Področje družinskega prava je sedaj bolj sistematično in celovito urejeno, predvsem pa se na prvo mesto v zakonodaji postavlja zaščita otroka in njegove koristi. To morajo imeti v mislih tudi pari, ki imajo skupne otroke – četudi pride do razveze, bosta nekdanja partnerja zaradi otrok še vedno ostala povezana, zato je prav, da se o vsem, kar se tiče razveze, skušata dogovoriti čim bolj sporazumno. Pri tem lahko učinkovito svetuje tudi naša odvetniška pisarna, ki vam nudi strokovno pravno pomoč na vseh področjih, ki jih ureja Družinski zakonik.
Kaj vse ureja Družinski zakonik?
Družinski zakonik vsebuje določbe, ki se nanašajo na naslednja področja:
- zakonska zveza in zunajzakonska skupnost,
- razmerja med starši in otroki,
- oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja,
- ukrepi za varstvo koristi otroka,
- preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku,
- rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.
Predporočna pogodba oziroma pogodba o urejanju premoženjskopravnih razmerij
Družinski zakonik parom, ki se želijo poročiti, omogoča tudi sklenitev tako imenovane predporočne pogodbe, s katero poskrbijo za urejanje premoženjskopravnih razmerij v zakonu oziroma ob razvezi. Pogodbo o urejanju premoženjskopravnih razmerij lahko sklenejo tudi pari, ki so že poročeni, oziroma partnerji zunajzakonske skupnosti. Pogodba je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in vpisana v Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Pri tem pa velja posebej opozoriti, da morajo biti določila predporočne pogodbe čim bolj jasna. V primeru, da se na primer ob razvezi izkaže, da določila niso dovolj jasna, se namreč veljavnost predporočne pogodbe lahko izpodbija. Zato je zelo pomembno, da je predporočna pogodba oziroma pogodba o urejanju premoženjskopravnih razmerij sestavljena premišljeno, natančno, zaradi česar je najbolj smiselno, če jo sestavi izkušen pravnik.
Sporazumna razveza pri notarju
Družinski zakonik zakonskim parom, ki nimajo skupnih mladoletnih otrok, omogoča ločitev brez dolgotrajnih postopkov, saj je v skladu s 97. členom možno razvezo urediti pri notarju v obliki notarske listine, zaradi česar je postopek manj zapleten in veliko hitrejši. Seveda pa je takšna razveza po hitrem postopku možna le, če se oba partnerja z njo strinjata oziroma se strinjata tudi glede:
- delitve skupnega premoženja,
- tega, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita,
- preživljanja zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen.
Prav o teh zadevah pa se navadno zakonca težko dogovorita, zato izkušnje iz tujine kažejo, da je zaradi tega takšen hiter način razveze razmeroma redek. Četudi razmišljate o sporazumni razvezi pri notarju, se je zaradi zaščite vašega premoženja oziroma za to, da bo skupno premoženje ob razvezi pravično razdeljeno, pred podpisom sporazuma pametno posvetovati z odvetnikom. Naša odvetniška pisarna pa lahko tudi pregleda sporazum o delitvi skupnega premoženja, preden ga podpišete, ter preveri, ali je v skladu z vašimi interesi.
Institut predhodnega družinskega svetovanja ter mediacija
Zakonca, ki se želita ločiti, lahko to po hitrem postopku pri notarju uredita le v primeru, če nimata skupnih mladoletnih otrok. Družinski zakonik namreč ščiti družino in korist otrok, zato uvaja institut predhodnega družinskega svetovanja, ki se ga morata zakonca obvezno udeležiti, preden se odločita za razvezo. Poleg tega je zakoncema v ločitvenem postopku na voljo tudi možnost mediacije, ki jima lahko olajša razdelitev premoženja, ureditev skrbništva in stikov z otroki in vse ostalo, kar je treba urediti ob ločitvi. V večini primerov se namreč zakonca ne zmoreta sama sporazumno dogovoriti o vsem tem, zato jima je lahko mediacija pri tem v veliko pomoč. Prav tako pa vam lahko v ločitvenem postopku pomaga tudi naša odvetniška pisarna.
Vnaprej izražena volja staršev glede skrbnika za otroka
Družinski zakonik s 144. členom staršem omogoča, da že vnaprej izrazijo voljo, kdo naj skrbi za njihovega otroka v primeru njihove smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi. Postopek izražanja volje glede skrbnika za otroka sicer ni predpisan, vendar pa je najbolj smiselno, če se takšna izjava poda pisno ter se jo priloži k oporoki oziroma vključi vanjo. Tako obstaja največ možnosti, da vnaprej izražena volja staršev tudi upoštevana in formalnopravno veljavna tudi na sodišču. Če bi želeli podati izjavo o vnaprej izraženi volji, je naša odvetniška pisarna zagotovo pravi naslov za to, saj vam lahko svetujemo, kako to izvesti.
Skrbništvo otroka in upoštevanje otrokovega mnenja
Ena od pogostih zadev, pri katerih velikokrat sodeluje naša odvetniška pisarna, je tudi urejanje skrbništva otrok ob ločitvi. Družinski zakonik določa, da mora biti skrbništvo urejeno v korist otroka, ki o tem lahko tudi sam izrazi svoje mnenje ter pove, pri kom bi raje živel. Otrokovo mnenje se upošteva v primeru, da je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice. O tem, kaj bi bilo najbolje za otroka, se skušata najprej dogovoriti starša, če to ni možno, pa o skrbništvu odloča sodišče. Pri tem je treba urediti tudi stike z otrokom in preživnino ter določiti njeno višino, zato je pri urejanju vsega naštetega potrebna pomoč odvetnika za družinsko pravo, ki se spozna na družinsko pravo. To je še posebej nujno v primerih, ko se starša glede skrbništva ne morete dogovoriti.