Kazalo
Davek na oporoko je zakonsko opredeljen v Zakonu o dedovanju.
Dedovanje je prenos lastninske pravice z zapustnika na njegove dediče. Premoženjska masa zapustnika je lahko sestavljena iz nepremičnin in premičnin večjih vrednosti, prav tako pa v premoženje zapustnika sodijo tudi njegovi dolgovi. Slovenska zakonodaja pozna dve vrsti dedovanja, in sicer oporočno dedovanje ter dedovanje na podlagi zakona.
Če se zapustnik odloči, da bo pred svojo smrtjo napisal oporoko, v njej že sam jasno opredeli, na kakšen način se bo njegovo premoženje razdelilo med dediče. V primeru, da zapustnik oporoke ne napiše, sledi dedovanje na podlagi zakona. Slednje pride v poštev tudi, če je napisana oporoka neveljavna oziroma kadar dedič ne želi ali ne more dedovati.
Pravila, ki spadajo v ureditev davka na oporoko
Če je zapustnik pred smrtjo napisal oporoko, dediči dedujejo skladno z njegovo poslednjo voljo. Oporočna listina tako predstavlja podlago za dedovanje. Omeniti je treba, da je tudi volja zapustnika omejena z določenimi pravnimi instituti, ki varujejo dediče. Poznamo kar nekaj vrst oporok. V Sloveniji se najpogosteje uporabljata lastnoročna oporoka in oporoka pred pričami. Za lastnoročno oporoko velja, da mora biti napisana na roke in podpisana s strani zapustnika. V primeru oporoke pred pričami pa velja, da jo lahko napiše tudi tretja oseba, podpisana pa mora biti s strani zapustnika in dveh prič. Zapustnik mora tudi izjaviti, da je vsebina v oporoki dejansko njegova poslednja volja in s podpisom to potrditi.
Pri dedovanju na podlagi zakona velja, da se deduje skladno z dednimi redi. V slovenskem pravu poznamo tri dedne rede. V prvi dedni red sodijo zapustnikovi potomci, zakonci ali posvojenci, v drugi dedni red zapustnikovi starši ter bratje in sestre, v tretji dedni red pa zapustnikovi dedki in babice. Med pripadniki istega dednega reda se dediščina porazdeli na enake dele. Če zapustnik ni imel otrok, imel pa je zakonca, polovico premoženja podeduje zakonec, polovico pa starši.
Marsikdo se na tej točki vpraša, kakšni so stroški pisanja oporoke. Omeniti je treba, da mora oporoka za svojo veljavnost vsebovati zakonsko določene elemente. Zato je priporočljivo, da se zapustnik pred pisanjem posvetuje s pravnim strokovnjakom, ki bo poskrbel, da bo oporoka sestavljena skladno z zakonom. Odvetnik za dedno pravo lahko zapustniku pomaga natančno opredeliti premoženje, poskrbi za pravilno podpisovanje in overitev oporoke ter s tem zagotovi njeno veljavnost. Stroški pisanja oporoke so povezani z angažiranjem notarja ali pravnega strokovnjaka. Ti stroški niso nujno potrebni, vendar so zelo priporočljivi, saj zagotavljajo veljavnost oporoke in zmanjšujejo možnost sporov med dediči.
Zapustnik ima pravico, da se pred svojo smrtjo premisli in oporoko spremeni. V takšnem primeru je priporočljivo, da oporoko hrani notar, ki lahko ob spremembah sklene dodatek ali sestavi novo oporoko, pri čemer se stara razveljavi. Velja pravilo, da dediči, če oporoka obstaja in je veljavna, dedujejo skladno z zapustnikovo poslednjo voljo.
Davek na oporoko – zakonska opredelitev
Davek pri dedovanju je urejen v Zakonu o davku na dediščine in darila. Višina davka, ki ga mora dedič plačati, je odvisna od dednega reda, v katerega spada dedič. Če deduje dedič v prvem dednem redu, je ta oproščen plačila davka na podedovano premoženje. Prav tako davka ne plača dedič, ki svoje premoženje odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, in dedič, ki je podedoval dosmrtni užitek nepremičnine.
V praksi se dediči velikokrat odpovedo svoji dediščini, saj se bojijo, da bodo zanjo plačali previsok davek. V tem primeru se mora dedič dediščini odpovedati, preden začne z njo razpolagati, saj je kasneje žal prepozno.
Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot dediščino ali darilo. To premoženje se ne šteje kot dohodek v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, niti kot dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Osnova za izračun davka je vrednost premoženja, ki ga posamezen dedič prejme v dedovanju. Višina davka se določa glede na lestvico, opredeljeno v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila.
Davčna obveznost dediča nastane v trenutku, ko postane sklep o dedovanju pravnomočen. Od vrednosti podedovanega premoženja se odštejejo dolgovi, stroški in bremena, ki so povezana s tem premoženjem. Kot že omenjeno, je prvi dedni red oproščen plačila davka, medtem ko morajo dediči iz ostalih dednih redov davek plačati v skladu z davčno lestvico. Stopnje davka se z vsakim naslednjim dednim redom zvišujejo, kar pomeni, da je obdavčitev višja za bolj oddaljene sorodnike ali druge dediče.
Katere so prednosti oporočnega dedovanja?
Zapustnik se za pisanje oporoke lahko odloči kadarkoli v času svojega življenja in jo lahko kadarkoli tudi spremeni oziroma dopolni. S pisanjem oporoke zapustnik zagotovi, da se bo njegovo premoženje razdelilo med njegove ljubljene osebe. Omeniti je treba tudi, da ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem, saj se najprej upošteva zapisano v oporoki in zakonito dedovanje nastopi šele v primeru neveljavnosti oporoke ali pa ko te sploh ni.
Kaj vse mora vsebovati oporoka, da je veljavna?
Oporoka je veljavna, če je zapisana v eni izmed zakonsko določenih oblik. Kot že omenjeno, pozna slovenska zakonodaja kar nekaj oblik oporoke, katero pa bo zapustnik izbral, je odvisno predvsem od njegovih potreb in preferenc. Ne glede na izbiro načina pa mora oporoka izpolnjevati določene pogoje in biti napisana skladno s pravili, ki jih narekuje zakon. Zapustnik mora biti pred pisanjem oporoke oporočno sposoben, to se pa ugotavlja na podlagi prava tiste države, katere državljanstvo je imel zapustnik ob sestavi oporoke.
Tudi vsebina oporoke mora vključevati določene ključne elemente. Ti se nanašajo na to, v kakšnem deležu in kaj bo posamezen dedič podedoval. Pomembno je poudariti, da oporoka v času zapustnikovega življenja nima nobenih pravnih učinkov. Veljavna postane šele po zapustnikovi smrti. V praksi to pomeni, da lahko zapustnik med svojim življenjem prosto razpolaga s svojim premoženjem, kakor želi.
Oporočni dedič je lahko katerakoli oseba, ki je v trenutku dedovanja živa. Prav tako lahko deduje še nerojen otrok, pod pogojem, da se rodi živ. Zapustnik si lahko v času trajanja svojega življenja kadarkoli premisli in oporoko spremeni. Poleg tega jo lahko v celoti ali delno prekliče, zavestno uniči in dopolni. Nad oporoko ima zapustnik popolni nadzor in jo ureja skladno s svojimi željami. Oporoko lahko izniči na način, da sestavi novo oporoko, s katero prekliče staro.
Pri pisanju oporoke je ključnega pomena, da zapustnik natančno opredeli svoje premoženje, da bi po svoji smrti preprečil nesporazume. To pomeni, da je treba pri nepremičninah natančno navesti lokacijo, kvadraturo in vse podatke iz zemljiške knjige, če je nepremičnina vanjo že vpisana. Podobno velja za premičnine večje vrednosti, kot so avtomobili, umetniška dela in druge dragocenosti, ki jih je treba prav tako natančno opisati. Za vsakega dediča mora zapustnik v oporoki navesti ime in priimek, datum rojstva ter naslov. Prav tako je priporočljivo, da zapustnik v oporoko vključi informacije o zavarovalnih vsotah, zavarovalnih policah in imena zavarovalnic, pri katerih so police sklenjene. S tem zagotovi jasnost in prepreči morebitne spore med dediči.
Svetujemo, da se zapustnik pred pisanjem oporoke seznani z vsemi zakonskimi določili, saj pravilno zapisana oporoka dejansko stopi v veljavo po njegovi smrti. Še lažji način je, da se pred pisanjem posvetuje s pravnim strokovnjakom, ki mu bo podal celovit vpogled v vse potrebne informacije. Kljub temu, da bodo nastopili stroški pravnih storitev, je ta način najhitrejši in najlažji tako za zapustnika kot tudi dediče. Obrnite se na našo odvetniško pisarno, če želite izvedeti več informacij glede davka na oporoko.
