Kazalo
Razlogi za razveljavitev darilne pogodbe in pogoji, ki omogočajo razveljavitev darilne pogodbe so razloženi v nadaljevanju tega članka.
RAZVELJAVITEV DARILNE POGODBE
Velikokrat se zgodi, da v dar prejmete nekaj, česar vam ni treba plačati. Temu rečemo prejem na podlagi darilne pogodbe. Darilna pogodba je pogodba, na podlagi katere obdarjenec prejme v dar kakšno stvar ali pravico, ta pa je darovalcu neodplačana. Predmet darilne pogodbe je lahko karkoli. Darilno pogodbo je možno razveljaviti na podlagi zakonskih razlogov in na podlagi utemeljenih osebnih razlogov. Z darilno pogodbo lahko obdarjenec v dar prejme bodisi premičnino ali nepremičnino. Pri darilni pogodbi je pomembno, da je ta sklenjena v pisni obliki (če gre za darilo, ki ima veliko vrednost), o njej pa govorimo tudi tedaj, ko je neka stvar le dejansko izročena. V kolikor si stvari ali pravice med seboj podarita zakonca, morata to pogodbo overiti pri notarju. V pisni obliki darilne pogodbe morajo biti jasno opredeljeni predmet darila in osebi, ki v razmerju predaje sodelujeta. Na tej točki je treba poudariti, da lahko osebe darilno pogodbo sklenejo tudi s pomočjo e-obrazca.
RAZVELJAVITEV DARILNE POGODBE, ČE JE PREDMET POGODBE NEPREMIČNINA
Če je predmet darilne pogodbe nepremičnina, mora biti pogodba nujno sklenjena v pisni obliki. Obdarjenec lahko nepremičnino prejme oziroma postane njen lastnik šele tedaj, ko je kot tak vpisan v zemljiško knjigo. V primeru, da gre pri darilni pogodbi za nepremičnino, mora ta vsebovati tudi zemljiškoknjižno dovolilo. V kolikor dovolilo ni element pogodbe, ga morata osebi sestaviti ločeno in ga skupaj s podpisi overiti pri notarju. Darilna pogodba seveda ni potrebna, ko gre za obdarovanje za rojstni dan ter obletnice in podobne oblike obdarovanj.
ZAKONI IN PLAČILO DAVKA
Pri sklepanju darilne pogodbe je pametno poznati tudi zakone in plačilo davka, ki ga bo darilna pogodba terjala. Davka ni treba plačati, v kolikor gre za darilno pogodbo med zapustnikom in njegovim dedičem prvega dednega reda. Dediči prvega dednega reda so potomci ali zakonec. Enako velja za tiste dediče, ki so izenačeni z dediči prvega dednega reda (to so navadno zeti, snahe, pastorki …). V kolikor darilo prejmejo ostale fizične osebe, se jim davek obračunava na podlagi 8. člena zakona na dediščine in darila. Višina davka je odvisna od dednega reda obdarjenca in se meri na podlagi progresivne lestvice.
RAZVELJAVITEV DARILNE POGODBE NI ČASOVNO OMEJENA
Prav tako, kot je možna vzpostavitev, je možna tudi razveljavitev darilne pogodbe. Razveljavitev darilne pogodbe ni časovno omejena, kar pomeni, da lahko slednjo razveljavimo, kadarkoli želimo. Pri tem je treba poudariti, da mora biti razveljavitev darilne pogodbe opravljena najmanj leto dni po tem, ko je oseba izvedela za razlog, na podlagi katerega želi pogodbo razveljaviti. Vse do razveljavitve darilne pogodbe ima obdarovanec pravico, da tovrstno premičnino oziroma nepremičnino koristi. Odpoved njegove pravice pred samo razveljavitvijo darilne pogodbe je torej nična.
RAZVELJAVITEV DARILNE POGODBE ZARADI STISKE
Eden izmed možnih razlogov za razveljavitev darilne pogodbe je razveljavitev zaradi stiske. V kolikor darovalec po sklenitvi darilne pogodbe pride v finančno stisko in se ne more normalno preživljati, saj nima zadostnih sredstev, lahko darilno pogodbo razveljavi. Če darovalec torej nima zadostnih sredstev za preživljanje sebe in svoje družine, lahko obdarovancu odvzame premičnino ali nepremičnino in si zagotovi lastno preživetje na podlagi dodatnih sredstev. Pri tem je treba poudariti, da tovrstna razveljavitev darilne pogodbe ni veljavna, če z odvzemom v stisko in pomanjkanje sredstev pride obdarovanec. Za obstoj in veljavo darilne pogodbe je torej ključno, da sta obe strani (tako obdarovanec kot tudi darovalec) ustrezno finančno preskrbljeni in imata dovolj sredstev za preživetje. V kolikor obstaja verjetnost, da bo obdarovanec zaradi vrnitve finančno oškodovan, mora darovalcu zagotoviti ustrezen nadomestek finančnih sredstev. To je eden izmed najpomembnejših pogojev, da obdrži predmet darilne pogodbe.
HUDA NEHVALEŽNOST NA STRANI OBDAROVANCA JE RAZLOG ZA RAZVELJAVITEV DARINE POGODBE
Drugi pomembni dejavnik, na podlagi katerega lahko pride do razveljavitve darilne pogodbe, je obstoj hude nehvaležnosti na strani obdarovanca. Pri definiciji hude nehvaležnosti se je najbolje ravnati po osnovnih moralnih načelih. V kolikor jih obdarovanec krši, obstaja utemeljen razlog, da darovalec razveljavi darilno pogodbo. Med te razloge sodijo tudi primeri, ko se obdarjenec na kakršenkoli način hudo pregreši zoper darovalca ali njegove družinske člane. Tovrsten preklic je mogoč tedaj, ko sta strani fizični in ne pravni osebi. V primeru hude nehvaležnosti lahko darilno pogodbo prekliče tudi darovalčev dedič, v kolikor je za to pooblaščen. Ni torej nujno, da to stori darovalec osebno, saj je lahko ta že pokojen.
POZNEJE ROJENI OTROKI PRI DAROVALCU SO RAZLOG ZA RAZVELJAVITEV DARILNE POGDOBE
Tretji razlog za razveljavitev darilne pogodbe se nanaša na to, da pri darovalcu pride do pozneje rojenih otrok. Če darovalec slednjih ni predvideval in je zaradi tega že sklenil darilno pogodbo, lahko stvar ali pravico iz tega naslova zahteva nazaj in jo kasneje podari svojim otrokom. Tako nesoglasno kot tudi sporazumno razveljavitev darilne pogodbe lahko stranki opravita s pomočjo e-obrazca.
IZPODBIJANJE DARILNE POGODBE in RAZVELJAVITEV DARILNE POGODBE
Da bi prišlo do razveljavitve darilne pogodbe, mora najprej obstajati razlog za izpodbijanje darilne pogodbe. Pri izpodbijanju darilne pogodbe se štejejo isti razlogi, ki veljajo za izpodbijanje katerekoli druge oblike pogodbe. S tem imamo predvsem v mislih neprištevnost darovalca, njegovo zmoto v nagibu ali zmoto o osebi, na katero je darilna pogodba naslovljena. V kolikor je do darilne pogodbe prišlo v katerem izmed teh primerov, je darilna pogodba navadno nična in o njeni ničnosti presoja sodišče na podlagi svoje uradne dolžnosti. Pogodba je nična tudi tedaj, ko jo je katera izmed strank podpisala pod prisilo ali se ni strinjala s katerim izmed določil pogodbe. Razveljavitev darilne pogodbe je zelo pogost pojav v procesih dedovanja. Do tega pride, ko zapustnik vredno premoženje podari tretji osebi in s tem svoje nujne dediče izrine iz dedovanja. Če so dediči zaradi darilne pogodbe oškodovani in ne obstajajo utemeljeni razlogi za takšno odločitev zapustnika, lahko dediči takšno darilno pogodbo najprej izpodbijajo in jo nato razveljavijo. Takrat mora obdarovanec, torej tretja oseba, vrniti podarjeno, predmet darilne pogodbe pa nato postane predmet dedovanja.
