Kazalo
Zapuščina brez dedičev je urejena z dednim pravom. Gre za skupek zakonov, ki urejajo pravno podlago in podajajo pravila za prenos premoženja s pokojnika na dediče. Vsa ta pravila in členi so zapisani v Zakonu o dedovanju. Slovenska zakonodaja predvideva dva načina dedovanja, in sicer oporočno dedovanje ter dedovanje na podlagi zakona. V nadaljevanju članka bomo obravnavali še posebno vrsto dedovanja, ko zapustnik ni imel dedičev. Ker se vsak izmed nas vsaj enkrat v življenju sreča s procesom dedovanja, je pametno, da se seznani z osnovnimi pravili in dejstvi zapuščine.
Kako poteka razdelitev zapuščine brez dedičev?
V nadaljevanju članka bomo predstavili, kaj se zgodi, če zapustnik ni napisal oporoke in ni imel svojcev. Na podlagi zakona velja pravilo, da zapuščina tistih, ki nimajo dedičev, pripada državi.
V primeru, da je imel zapustnik poleg premoženja tudi dolgove, se ti poplačajo iz njegove zapuščine. Ključno je, da zapustnikovi upniki v določenem roku vložijo predlog za začetek stečaja zapuščine. V tem postopku vsi upniki prejmejo plačilo dolgov hkrati in v enakih deležih, skladno z razpoložljivimi sredstvi v zapuščini. Pomembno je poudariti, da država ne prevzema odgovornosti za zapustnikove dolgove, zato morebitni dolgovi, ki presegajo vrednost premoženja, ne bremenijo dedičev, če se ti dedovanju odpovedo.
Finančno premoženje, ki ga prejme država od zapustnika brez dedičev, je urejeno s strani ministrstva za finance. V praksi se skupni znesek premoženja iz leta v leto zvišuje. Zapuščina predstavlja denarna sredstva, ki so jih imeli zapustniki na svojih bančnih računih, in nepremičnine oziroma premičnine večjih vrednosti, ampak so te knjižene drugače. Najvišja vrednost zapuščine, ki jo je podedovala država, je znašala slabih 100.000 evrov.
Omenjena zapuščina postane del prihodkov državnega proračuna in se kot taka tudi knjiži. To pomeni, da ta zapuščina ni namenska in se ne porabi za točno določen namen, ampak skladno z načrtom glede porabe državnega proračuna. Namenjena je torej splošni porabi.
Kako se izvede razdelitev zapuščine?
Slovenska zakonodaja predvideva dve vrsti dedovanja, in sicer oporočno ter zakonsko dedovanje. Pri oporočnem dedovanju gre za to, da zapustnik že sam pred smrtjo napiše oporoko in v njej opredeli, na kakšen način se bo njegovo premoženje razdelilo med dediče. V svoji oporoki torej navede, kaj vse sodi v premoženjsko maso in kateri izmed dedičev bo podedoval posamezni delež tega premoženja. Ob tem pa sodišče seveda upošteva tudi dolgove pokojnika, ki se odštejejo od premoženja. Sodišče po smrti razpiše zapuščinsko razpravo, ki se je dediči lahko udeležijo. Na njej se odločijo, ali bodo svoj dedni delež sprejeli ali se mu bodo odpovedali v korist nekoga drugega.
Pri pisanju oporoke mora zapustnik upoštevati tudi nujne dediče, ki imajo pravico do nujnega deleža. Zakon varuje nujne dediče, saj so to najbližji sorodniki pokojnika, s čimer se zagotavlja, da ne ostanejo popolnoma brez premoženja. Kljub temu pa lahko obstajajo okoliščine, zaradi katerih si nujni dediči premoženja ne zaslužijo. V takšnem primeru mora zapustnik to jasno in utemeljeno zapisati v oporoki ter ustrezno dokazati razloge za njihovo razdedinjenje. Nujni dediči so po zakonu praviloma dediči prvega dednega reda, kar pomeni, da so to zapustnikovi otroci ter partner oziroma zakonec.
Kaj pa v primeru, ko zapustnik ni napisal oporoke?
Če zapustnik pred smrtjo ni sestavil oporoke, vendar ima svojce, se dedovanje izvede na podlagi zakona. Pri zakonskem dedovanju pogosto prihaja do sporov med dediči, kar lahko podaljša in zaplete postopek. Zato vsak odvetnik za dedovanje svetuje, da zapustnik pravočasno napiše oporoko in jasno določi, kako naj se njegovo premoženje razdeli med dediče. S tem ne le zmanjša možnosti za morebitne spore, temveč tudi poskrbi, da se zapuščinska razprava zaključi hitreje in brez nepotrebnih dodatnih stroškov.
Ko nastopi zakonsko dedovanje, imajo največ pravic do zapustnikovega premoženja dediči v prvem dednem redu. V primeru, da zapustnik ni imel tesnih sorodnikov, dedujejo dediči v drugem in tretjem dednem redu. Če zapustnik ni imel dedičev, lahko v oporoki zapiše, da njegovo premoženje podeduje kdorkoli. Če pa v svojo oporoko napiše tretje osebe in ima hkrati tudi dediče, slednje varuje zakon o nujnem deležu.
Kje se izvede zapuščinska razprava?
Zapuščinska razprava se izvede na sodišču. Če je zapustnik napisal oporoko, mora sodnik pred vsemi dediči glasno prebrati vsebino oporoke. Vsak dedič pred sodnikom nato izjavi, ali bo svoj dedni delež sprejel ali se mu bo odrekel v korist nekoga drugega. Vsak dedič ima pravico, da oporoki oporeka, ampak mora svoje oporekanje tudi ustrezno dokazati. V tem primeru se postopek dedovanja prenese na pravdo. Zapuščinska obravnava se izvede skladno s pravili nepravdnega postopka. Omeniti je treba, da mora v primeru pisanja oporoke zapustnik poskrbeti, da je oporoka veljavna, saj v nasprotnem primeru nastopi dedovanje na podlagi zakona.
Na kakšen način se izvede zapuščinska razprava?
Namen zapuščinske obravnave je javna razglasitev zadnje volje zapustnika, če je ta pred smrtjo sestavil oporoko. Če oporoke ni, se na zapuščinski obravnavi izvede dedovanje po zakonu. Potek obravnave je odvisen od vrste dedovanja, pri čemer sodišče poskrbi za pravično razdelitev premoženja med dediče. Poleg tega mora sodišče na obravnavi odgovoriti na vsa morebitna vprašanja dedičev ter zagotoviti, da je postopek izveden skladno z zakonodajo.
Na kakšen način se prenesejo nepremičnine in premičnine višje vrednosti pri zapuščini brez dedičev?
Če zapustnik brez dedičev zapusti nepremičnine, vozila ali drugo intelektualno lastnino, se za upravljanje teh vrst premoženja pooblaščajo različna ministrstva oziroma osebe javnega prava. Če gre za dedovanje stavb in stavbnih zemljišč, preidejo v upravljanje ministrstva za javno upravo. Kmetijska zemljišča podeduje država, upravljanje pa prevzameta Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter družba Slovenski državni gozdovi. V primeru vozil, plovil in drugih podobnih premičnin se upravljanje prenese na ministrstvo za javno upravo, medtem ko je izjema orožje, ki ga prevzame ministrstvo za notranje zadeve.
Vsak zapustnik, ki razmišlja o tem, kako bo razdeljeno njegovo premoženje v primeru, da nima dedičev, se lahko za nasvet obrne na odvetnika za dedovanje. Odvetnik mu lahko pomaga pri sestavi oporoke, s katero zapustnik sam določi, katere tretje osebe ali ustanove bodo prejele njegovo premoženje. S tem lahko prepreči, da bi po njegovi smrti premoženje podedovala država, če to ni njegova želja.
