Prodaja deleža v podjetju

Ob ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (ki jo lahko ustanovi ena ali več pravnih ali fizičnih oseb) postanejo ustanovitelji tudi družbeniki, ki imajo v lasti vsak svoj poslovni delež. Družbeniki pa lahko pridobijo svoj status tudi po ustanovitvi d.o.o.-ja, in sicer tedaj, ko poslovni delež bodisi kupijo bodisi dobijo kot darilo. Število družbenikov ob sami ustanovitvi družbe torej ni fiksno in se lahko z leti delovanja družbe tudi spreminja.

Ob tem naj omenimo, da se lahko družbeniki tudi odločijo, da bodo izvedli prodajo poslovnega deleža, in se tako odpovejo svojim pravicam, ki jih prinaša njihov poslovni delež. Na ta način izstopijo iz lastniške strukture družbe in lastništvo predajo drugi pravni ali fizični osebi.

Kako poteka prenos poslovnega deleža?

Prenos poslovnega deleža je urejen v Zakonu o gospodarskih družbah. Zakon v glavnem definira odnose med družbeniki ter družbo in družbeniki, v 481. členu pa določa, da se lahko poslovni delež v družbi tudi deduje oziroma proda. Odsvojitev poslovnega deleža je definirana kot izročitev, darilo ali prodaja poslovnega deleža, v primeru smrti družbenika pa se poslovni delež lahko deduje na njegove potomce. Poslovni delež se lahko proda deloma ali pa v celoti. Če se poslovni delež proda le deloma, se ustvari nov poslovni delež, ki je ločen od primarnega deleža. Ob tem je treba poudariti, da vrednost novega, ločenega poslovnega deleža ne sme biti nižja od najnižje vrednosti vplačila poslovnega deleža, to je 50 evrov.

Kako je oblikovana pogodba za prodajo poslovnega deleža?

Če se družbenik odloči, da bo izvedel prodajo poslovnega deleža, velja, da mora pri sestavi pogodbe upoštevati posebno obličnost. Nujno je, da je pogodba o prodaji poslovnega deleža zapisana v obliki notarskega zapisa in da je pisna. Preden je pogodba podpisana, mora notar vedno preveriti, ali obstajajo razlogi za omejitev prodaje poslovnega deleža pri kupcu poslovnega deleža, ti razlogi pa so opredeljeni v 10. členu omenjenega zakona. Če obstajajo razlogi, ki bi onemogočili odsvojitev poslovnega deleža, se prodaja poslovnega deleža ne more izvesti.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

Kaj je predkupna pravica družbenikov?

Ob prodaji poslovnega deleža imajo družbeniki, ki so že obstoječi, predkupno pravico, kar pomeni, da imajo pri nakupu prednost pred tretjimi osebami. Ko se družbenik odloči, da bo svoj delež prodal, mora o tem pisno obvestiti ostale družbenike in jim dati čas, da se odločijo, ali so zainteresirani za nakup poslovnega deleža. Pisno jih mora pozvati, da mu sporočijo svojo pripravljenost za nakup poslovnega deleža najmanj v roku enega meseca. Če se za nakup poslovnega deleža odloči več družbenikov hkrati, velja, da vsi skupaj postanejo lastniki enega poslovnega deleža. Če se za nakup ne odloči noben izmed družbenikov, se lahko ob soglasju družbenikov poslovni delež proda tretji osebi. Včasih se zgodi, da družbeniki kljub temu, da ne izkažejo interesa za nakup poslovnega deleža, tudi ne podajo soglasja za prodajo tretji osebi. V takšnem primeru ima družbenik, ki prodaja poslovni delež, pravico, da izstopi iz družbe.

Če se za nakup odloči eden izmed obstoječih družbenikov (ki že ima svoj poslovni delež), velja, da vsi njegovi poslovni deleži ohranjajo svojo samostojnost. Kljub temu se lahko družbenik odloči, da bo kupljeni poslovni delež združil z obstoječim, a le v primeru, ko sta oba plačana v denarju in ne v stvarnih vložkih.

Omeniti je treba še, da lahko družbeniki z družbeno pogodbo odločijo, da ne bo predkupne pravice. Če v družbeni pogodbi ni jasno definirano, da je predkupna pravica izključena, velja, da obstaja, in jo družbeniki lahko uveljavijo. Za izključitev predkupne pravice je torej ključno, da je to zapisano v družbeni pogodbi.

Kaj je sklep o spremembi družbene pogodbe ali družbenikov?

Preden se odločite za poslovno sodelovanje z drugo gospodarsko družbo ali se lotite vlaganja večjih finančnih sredstev v nek projekt, se je zagotovo pametno posvetovati z odvetnikom. Prav tako je pravno mnenje pametno pridobiti, preden podpišete kakršno koli pogodbo ali drugo listino oziroma še preden sklenete določen posel, saj vas odvetnik lahko opozori na pomanjkljivosti v pogodbi, predlaga dopolnitev kakšnega njenega člena ali poda predlog za dodatno varovalko v primeru sklepanja posla, ki bo omogočila lažje in hitrejše reševanje morebitnih sporov. Odvetnik za gospodarsko pravo vam lahko pomaga tudi pri pogajanjih in sklepanjih različnih poslov oziroma vas lahko pri tem zastopa. Njegova pomoč je priporočljiva v primerih, ko pride do težav ali gospodarskih sporov, marsikdaj pa vam lahko odvetnik za gospodarsko pravo s pripravo ustreznega dopisa in sklicevanjem na točno določen člen zakona pomaga do tega, da do takšnih sporov sploh ne pride.

Kakšna pa je obdavčitev pri prodaji poslovnega deleža?

Če poslovni delež prodaja fizična oseba, mora do konca februarja v tekočem letu za predhodno leto podati napoved o vseh kapitalskih dobičkih, med katere štejemo tudi prodajo poslovnega deleža. Vrednost kapitalskega dobička se izračuna kot razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob prisvojitvi. Osnova se nato zniža za normirane stroške, vendar znižanje osnove ne sme biti večje od vrednosti pozitivne davčne osnove. Normirani stroški lahko davčno osnovo zmanjšajo le v primeru, ko je ta pozitivna.

Davčna stopnja je odvisna od let lastništva poslovnega deleža. Dlje, kot je družbenik bil lastnik poslovnega deleža, nižja je davčna osnova. Splošna davčna stopnja znaša 27,5 %, na 20 % pa se zniža v primeru, ko je bil družbenik lastnik poslovnega deleža dlje kot pet let. Nato se z vsakimi dodatnimi petimi leti lastništva davčna stopnja dodatno zniža za 5 %. Po 20 letih lastništva družbeniku ob prodaji poslovnega deleža ni treba plačati davka iz naslova kapitalskega dobička.

Kako pa je v primeru prodaje celotnega podjetja?

Če ob prodaji podjetja pride do vmesne kapitalizacije, to davčni organ definira kot novo pridobitev poslovnih deležev in posledično prekinitev trajanja dobe lastništva. Za dodatno pridobljene poslovne deleže začne doba lastništva teči na novo. Ob tem je treba najprej definirati, zakaj je do dokapitalizacije sploh prišlo. Če se je družba dokapitalizirala tako, da je družbenik ponovno vplačal denarni ali dal stvarni vložek, se vrednost takšnega vložka šteje kot novo pridobljeni poslovni delež. V primeru, ko dokapitalizacijo izvede družba sama iz lastnih sredstev družbe, se šteje, da je nabavna vrednost novo pridobljenega deleža enaka 0. Odsvojitve poslovnih deležev se ugotavljajo na podlagi sistema FIFO (first in first out), v praksi pa to ni nujno pravilo. Ker je obdavčitev pri odsvojitvi poslovnih deležev kompleksna, strankam vedno svetujemo, da se pred prodajo posvetujejo z odvetnikom.

Ko je družbenik pravna oseba, velja, da prodaja povečuje njen dobiček ali izgubo. Dobiček pri pravnih osebah se ugotavlja v mesecu marcu tekočega leta za preteklo leto, davek od dohodkov pravnih oseb pa se obračunava po 19-% davčni stopnji.

 

Ocena

Call Now ButtonPOKLIČITE