Odvetnik za kazensko pravo

Kazensko pravo ima dve osnovni funkciji, in sicer:

• Varstveno funkcijo, ki se nanaša na varovanje pravnega reda in družbene ureditve skozi varovanje moralnega kodeksa in sistema vrednot.
• Garantno funkcijo, ki se nanaša na zagotavljanje temeljnih človekovih pravic in pravno varnost vsakega posameznika pred nezakonitim represivnim delovanjem državnega aparata. Predstavlja garant, da nedolžen človek ne more biti obsojen in kaznovan, hkrati pa bo zoper krivca zagotovo izrečena kazenska sankcija, predpisana za izvedeno kaznivo dejanje.

Kaj je kazenski postopek?

Kazenski postopek je namenjen temu, da nedolžen človek ne bo obsojen, pa vendarle se sodne krivice in zmote v praksi vseeno dogajajo. Obtoženim kaznivega dejanja se življenje dobesedno obrne na glavo, uniči jim družine in prav zaradi tega je pomembno imeti pravega odvetnika, ki bo preprečil zastrašujoče posledice obsodbe nedolžne osebe.

Prvo in osnovno pravilo za vse osumljence kaznivega dejanja je, da zahtevajo odvetnika za kazensko pravo, kar predstavlja ustavno pravico vsakega posameznika. Ne odgovarjajte na nobena vprašanja, molčite, pravica do molka je tudi vaša ustavna pravica. Ne pogovarjajte se in ne podajajte izjave policistom, kriminalistom, tožilcem, sodnikom ali novinarjem, preden prispe vaš zagovornik. S tem lahko preprečite morebitne zaplete v nadaljnjem kazenskem postopku. Vse, kar poveste na začetku, se lahko v nadaljevanju uporabi proti vam. Zato si zagotovite kakovostnega in izkušenega odvetnika za kazensko pravo, ki vam bo pomagal pri dokazovanju nedolžnosti in ščitil vaše pravice.

Ena od najslabših stvari med kazenskim postopkom je hišna preiskava ali preiskava poslovnih prostorov. Tukaj gre za hud poseg v integriteto posameznika, ko vas ob 6. uri zjutraj zbudijo kriminalisti, trkajoči na vrata z nalogom za hišno preiskavo. In v tem primeru lahko od njih zahtevate, da počakajo na prihod odvetnika nekje do 2 uri. Dober odvetnik za kazensko pravo vam bo zagotovil zakonitost hišne preiskave, poskušal preprečiti odvzem prostosti za 48 ur po hišni preiskavi ali celo pripor po izteku 48 ur.

Najpomembnejši del kazenskega postopka je oceniti situacijo in uporabiti vse razpoložljive možnosti uspešne obrambe. Načelo »IN DUBIO PRO REO«, kar pomeni »v dvomu v korist obdolženca«, v praksi pogosto ne velja, posebej ko gre za kazniva dejanja in prekrške. Policija in tožilstvo velikokrat ravnata prav nasprotno.

V kazenskem postopku osumljenec postaja obdolženec, ko se zberejo dokazi zoper njega, on pa mora med postopkom dokazati svojo nedolžnost in storiti vse, da pride do oprostilne sodbe ali vsaj do najmilejše možne kazni. Zato ne oklevajte in obvezno angažirajte odvetnika za kazensko pravo ter si s tem zagotovite varno obrambo med kazenskim postopkom, saj biti uspešen v kazenskem in/ali v prekrškovnem postopku ni enostavno.

Potek kazenskega postopka

Običajno se kazenski postopek začne s podajanjem kazenske ovadbe oškodovanca, policije ali celo tožilstva. Policisti na podlagi podane kazenske ovadbe zbirajo obvestila in pridobivajo dokaze od osumljenih ter prič dogodka. Ko zberejo dokazni material, zadevo po uradni dolžnosti predajo v reševanje pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu ODT. Tožilec v okviru predkazenskega postopka vodi in usmerja postopek ter predlaga uvajanje preiskave. Naslednji je preiskovalni sodnik, ki uvede preiskavo in izvaja dokaze na predlog tožilstva. Ko zaključi preiskavo, preiskovalni sodnik pošlje zadevo nazaj tožilstvu, ki odloča, ali bo vložilo obtožni predlog zoper osumljenca na sodišče ali pa bo zavrglo ovadbo in ne bo nadaljevalo kazenskega postopka.

Torej je tožilec tista ključna oseba, ki odloča o samem vodenju kazenskega postopka, preiskovalni sodnik pa zgolj vodi in usmerja preiskavo, ne odloča pa o obsodbi ali oprostilni obtožbi.

V primeru, da se tožilec odloči za obtožnico ali obtožni predlog, se zadeva preda na obravnavanje pristojnemu okrajnemu ali okrožnemu sodišču. Čas od vložitve obtožnice do razpisa predobravnavnega naroka ter do konca glavne obravnave je lahko zelo dolg in naporen za vse udeležence kazenskega postopka. V Sloveniji to lahko traja od enega do treh let, odvisno od pristojnosti sodišča, in sicer je v večjih mestih zaradi sodnih zaostankov doba daljša. Vse je pa odvisno od zahtevnosti samega kazenskega postopka, za hujše zadeve lahko sam postopek traja celo več let.

Priporočamo našega odvetnika za kazensko pravo, ki vam bo pomagal na kazenskem področju.

Na koncu zadnje obravnave, in sicer po izvajanju vseh dokazov, sodišče izreče ustno ovadbo. V ostalih civilnih sporih pa se ovadba nikoli ne izreka ustno, temveč pisno po mesecu dni ali celo več. Če pride do pogojne obsodbe, je treba že na samem naroku napovedati pritožbo, in sicer v roku osmih dni. Glede na zasedenost sodišč v Sloveniji in dejstvo, da so višja sodišča samo štiri, je treba do izdaje sodbe počakati celo do 2 leti.

Če obsojenec ni zadovoljen z izidom sodbe na višjem sodišču, lahko vloži pravno sredstvo na Vrhovno sodišče RS, pozneje še na Ustavno sodišče RS, na koncu pa mu ostane še ESČP (Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu).

Upoštevajoč vsa zgoraj navedena dejstva glede kompleksnosti kazenskega postopka in možnosti napak, ki jih osumljenec lahko naredi že v začetku postopka, je priporočljivo, da se obrnete na izkušenega odvetnika za kazensko pravo, ki vam bo pomagal skozi ta zapleten postopek.

Priporočamo,  da si najamete strokovnega odvetnika za kazensko pravo, ki se spozna na procesne predpostavke, saj se zgodi, da velikokrat pride v procesnem kazenskem postopku do procesnih napak. Le te napake ugotovi in pravočasno zazna dober odvetnik za kazensko pravo.

Zapisi na blogu iz kategorije kazenskega prava