Pogodba o preužitku in pogodba o dosmrtnem preživljanju sta obliki pogodbe, ki sodita v obligacijsko pravo. Pri njima gre za pravni posel, ki je sklenjen med živimi akterji posla.
Kako je urejena pogodba o preužitku?
Gre za pogodbo, na podlagi katere pogodbenik razpolaga s premoženjem, ki ga ima v lasti v trenutku sklenitve pogodbe, in ne ob svoji smrti. Zakon, ki je urejal pogodbo o preužitku, se je od leta 2001 dalje spremenil. Najprej pogodba o preužitku namreč sploh ni bila zakonsko urejena, od leta 2001 dalje pa jo ureja Obligacijski zakonik. Za pogodbo o preužitku velja, da je odplačne narave, kar pomeni, da bo preužitkar gotovo umrl, ni pa določeno, kdaj bo do njegove smrti prišlo. Pomembno je, da je pogodba o preužitku sklenjena v pisni obliki in v obliki notarskega zapisa, saj je drugače nična. Stranka se v njej zaveže, da bo drugi stranki izročila premoženje v zameno za preživljanje do smrti.
Kakšna je razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju?
Zgoraj omenjene značilnosti pogodbe o preužitku veljajo tudi za pogodbo o preživljanju. Kljub skupnim značilnostim pa se pogodbi v nekaterih segmentih tudi razlikujeta. Pomembna razlika se kaže v trenutku prenosa lastninske pravice na prevzemnika. Pogodba o preužitku narekuje, da prevzemnik postane lastnik premoženja ob trenutku podpisa pogodbe, medtem ko pogodba o preživljanju narekuje, da se lastninske pravice na prevzemnika prenesejo šele ob smrti preživljanca. Za veljavnost obeh pogodb je ključno, da sta obe stranki ob podpisu pogodbe prisebni in je pogodba sklenjena soglasno. Ker soglasje dedičev za podpis ni potrebno, se pogosto dogaja, da slednji pogodbo izpodbijajo, saj so prikrajšani za nujne deleže.
Kdo sta stranki pogodbe o preužitku?
Stranki pogodbe sta preužitkar in prevzemnik. Preužitkar je oseba, ki na prevzemnika prepiše svoje premoženje, in sicer tako, da mu izroči vse pravice v takojšnjo last in posest. Na drugi strani je prevzemnik pogodbena stranka, ki ji je bilo premoženje izročeno. Po sklenitvi pogodbe ima prevzemnik do preužitkarja tudi določene obveznosti, ki se nanašajo predvsem na skrb in nego preužitkarja do njegove smrti. Pogodbene stranke pogodbe o preužitku so lahko tako fizične kot tudi pravne osebe. Pogodba se lahko sklene tudi v korist več preužitkarjev, možno pa jo je skleniti tudi v korist tretje osebe. To pomeni, da prevzemnik do smrti skrbi za tretjo osebo, ki mu ni pustila premoženja. Po smrti preužitkarja in vpisu preužitka v zemljiško knjigo se ustvari stvarno realno breme v korist preužitkarja. V kolikor se prevzemnik odloči, da bo premoženje (npr. nepremičnino) prodal, velja, da obveznost preživljanja preužitkarja preide na novega lastnika.
Kako mora biti sklenjena pogodba o preužitku?
Kot že omenjeno, mora biti pogodba o preužitku sklenjena v obliki notarskega zapisa, saj je v nasprotnem primeru nična. Notarski zapis je definiran kot javna listina, ki je neposredno izvršljiva. Za veljavnost pogodbe je ključno, da notarski zapis vsebuje vse potrebne elemente, ki so določeni v zakonu. Notarski zapis ima namreč zaradi strogih zahtev, ki jih mora izpolnjevati za veljavo, tudi najvišjo stopnjo verodostojnosti. Pogodba je lahko sestavljena tudi s strani odvetnika, potrditi pa jo mora notar.
Kdaj je sklenitev takšne pogodbe smiselna?
Sklenitev tovrstne pogodbe je smiselna takrat, ko želi izročitelj razdeliti svoje premoženje med svoje potomce pred svojo smrtjo in na tak način preprečiti morebitne spore glede uveljavljanja nujnih deležev ter istočasno zagotoviti ustrezno skrb in poskrbeti za lastne usluge, potrebe in pravice.
Kdaj je možno izpodbijanje pogodbe o preužitku?
Izpodbijanje pogodbe o preužitku je možno, kadarkoli obstaja sum in dokaz, da je bil zapustnik zlorabljen, v stanju nezavedanja ali kako drugače zaveden, kar je vplivalo na njegovo odločitev. Ravno tako se pogodba o preužitku lahko izpodbija takrat, kadar ta ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa. Primer izpodbijanja pogodbe o preužitku je tudi, ko se dokaže, da ni bil upoštevan pogoj aleatornosti, kar pomeni, da mora biti razmerje med dajatvijo upravičenca in dajatvijo zapustnika ob sklenitvi neznano (kadar se sklene pogodba v času, ko vemo, da bo zapustnik kmalu umrl, je treba skleniti darilno pogodbo).
Kakšni so pogosti razlogi za izpodbijanje pogodbe o preužitku?
Najpogostejši razlogi za izpodbijanje pogodbe o preužitku so naslednji:
- omejena poslovna sposobnost odločanja zapustnika,
- njegovo bolezensko stanje (demenca),
- zlorabe zapustnika,
- napaka volje,
- prisilen podpis pogodbe,
Kdo lahko izpodbija pogodbo o preužitku?
Pogodbo lahko izpodbijajo dediči ali druga oseba, ki ima upravičen pravni ali osebni interes.
Kaj je rezultat izpodbijanja pogodbe o preužitku?
Kaj je pogodba o preužitku – zaključen povzetek
Gre za odplačni pravni posel in vrsto pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s katero se premoženje zapustnika na upravičenca prenese takoj ob njeni sklenitvi in ni pogojena s smrtjo zapustnika.
Tovrstni pravni posel upravičencu omogoča takojšnjo pravico do premoženja, istočasno pa lahko zapustnik takoj uveljavlja svoje pogoje oziroma določene pravice, ki so sestavni del pogodbe, kot so npr. denarna podpora, namestitev oz. zagotovitev bivanja, osebne usluge, skrb za nego in oskrbo ter drugo. Ker je pogodba o preužitku formalen posel, mora biti pripravljen v obliki notarskega zapisa.
