Kazalo
Dodatni sklep o dedovanju morajo po zaključku dedovanja prejeti vsi dediči oziroma vsi, ki so udeleženi v procesu. Po tem, ko sklep o dedovanju postane pravnomočen, se lastninska pravica nad dednim deležem dejansko tudi prenese na dediče.
Kako je definiran dodatni sklep o dedovanju?
Po zakonu je sklep o dedovanju opredeljen kot uradni dokument, ki ga izda notar ali sodišče. Na podlagi tega dokumenta se določi, kako se bo premoženje pokojnika razdelilo med dediče.
V katerem trenutku je dodatni sklep o dedovanju izdan?
Sklep o dedovanju izda sodišče po tem, ko se zaključi zapuščinska razprava. Pred zapuščinsko razpravo mora sodišče najprej ugotoviti, kdo vse so zakoniti dediči pokojnika. Ko pridobi vse informacije in izračuna dedne deleže, dediče sodišče tudi povabi na zapuščinsko razpravo.
Po zaključku se izda sklep, ki postane pravnomočen po 15 dneh od izdaje. Na sklepu o dedovanju mora nujno biti tudi žig o pravnomočnosti sklepa. Sklep morajo prejeti vse osebe, ki so upravičene do uveljavljanja zahtevka iz dediščine.
Kdaj se lastninska pravica prenese na dediče?
Po petnajstih dneh, ko sklep o dedovanju postane pravnomočen, ga sodišče posreduje zemljiškoknjižnemu sodišču. To nato v zemljiško knjigo vpiše dedne deleže in prenese lastninsko pravico na dediče.
Vendar je pri tem ključno, da je bil zapustnik v zemljiški knjigi že vpisan kot lastnik premoženja, ki sestavlja dedno maso. Če to ne drži, morajo ustrezen vpis urediti dediči sami.
Ali imajo dediči pravico, da se pritožijo zoper sklep o dedovanju?
Vsak dedič, ki ima utemeljen razlog, ima pravico, da se v določenem časovnem roku pritoži zoper sklep o dedovanju. Vsako pritožbo presoja višje sodišče, in sicer v ločenem postopku. Višje sodišče na podlagi dokaznega gradiva presodi, ali je pritožba upravičena ali ne.
Če je upravičena, sprejme nov sklep, ki ga posreduje na prvotno sodišče, slednje pa ponovno izda sklep o dedovanju. Če pritožba ni upravičena, jo višje sodišče zavrne in sklep o dedovanju ponovno postane pravnomočen. V praksi sklep o dedovanju izpodbijajo nujni dediči, ki jih je zapustnik izključil iz dedovanja brez utemeljenih razlogov.
Kdo deduje v primeru, ko zapustnik ni imel dedičev?
Ne glede na to, ali je zapustnik imel dediče ali ne, mora sodišče izdati sklep o dedovanju, če je zapustnik zapustil premoženje. Lahko se zgodi, da se dediči na pozive sodišča ne odzovejo ali da njihov obstoj ni jasen. Če zapustnik dedičev ni imel, njegovo premoženje preide v last občine, v kateri je imel ob smrti prijavljeno stalno prebivališče.
V primeru, da se dediči udeležijo zapuščinskega postopka in sprejmejo svoj dedni delež, postane sklep o dedovanju zanje zavezujoč. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju imajo dediči pravico uveljavljati lastninsko pravico, ki jim je bila priznana s tem sklepom.
Kateri so glavni elementi dodatnega sklepa o dedovanju?
Sklep o dedovanju je pravni dokument, na podlagi katerega se uradno izvede prenos premoženja pokojnika na dediče. Pomembno je omeniti, da lahko zapustnik pred smrtjo napiše oporoko. Gre za dokument, v katerem zapustnik izrazi svojo voljo glede razdelitve premoženja med dediče. Če obstaja veljavna oporoka, sodišče pri izdaji sklepa o dedovanju upošteva voljo zapustnika, zapisano v oporoki. Pri tem pa mora obvezno upoštevati tudi pravice nujnih dedičev, ki jim po zakonu pripada nujni delež, ne glede na oporoko.
Če zapustnik oporoke ni zapustil, poteka dedovanje po zakonu. V tem primeru imajo pravico do zapuščine najprej dediči prvega dednega reda – to so zapustnikovi potomci in zakonec. Vsak od njih praviloma prejme enak delež zapuščine. Če ni dedičev prvega dednega reda, zapuščino dedujejo dediči drugega oziroma tretjega dednega reda, skladno z določili zakonodaje.
Čemu služi dodatni sklep o dedovanju?
Ko govorimo o sklepu o dedovanju, gre za sodno odločbo oziroma pravni akt, v katerem je jasno določeno, kako se bo premoženje preminule osebe preneslo na njene dediče. Po pravnomočnosti tega sklepa nastane pravna podlaga za dejanski prenos lastninske pravice na dediče. Sklep o dedovanju je pravno zavezujoča odločba, ki jo izda pristojno sodišče na območju, kjer je imel zapustnik ob smrti prijavljeno stalno prebivališče.
V sklepu morajo biti jasno navedeni vsi bistveni podatki – osebni podatki dedičev, podatki o zapustniku ter podroben opis premoženja, ki je predmet dedovanja. Posebej mora biti zapisano, kakšen dedni delež pripada posameznemu dediču, v primeru nepremičnin pa morajo biti natančno navedene številke nepremičnin in parcel.
Sklep o dedovanju ima pomembno vlogo pri preprečevanju sporov med dediči, saj določa razdelitev zapuščine na pravno veljaven in pregleden način. Kljub temu ima vsak dedič pravico, da se zoper sklep pritoži, vendar morajo za to obstajati utemeljeni in zakonsko priznani razlogi.
Kdaj se prične postopek pridobitve dodatnega sklepa o dedovanju?
Proces dedovanja, ki se zaključi z izdajo sklepa o dedovanju, se začne že ob smrti zapustnika. V prvem koraku morajo dediči dedne izdaje vložiti na sodišče, ki nato preveri zakonitost dedovanja.
Sklep o dedovanju se lahko izda tudi na podlagi dedne pogodbe. Za njeno veljavnost je bistveno, da je dedna pogodba sklenjena že v času življenja pokojnika.
Ali dediči podedujejo tudi dolgove zapustnika?
Odgovor na zgornje vprašanje je pritrdilen. Če je imel zapustnik poleg premoženja tudi dolgove, po njegovi smrti zanje odgovarjajo dediči – vsak v skladu s svojim dednim deležem. Poleg morebitnih dolgov so dediči dolžni poravnati tudi davek na dediščino in darila, ki se odmeri glede na dedni red, v katerega sodijo.
Po veljavni zakonodaji so dediči prvega dednega reda (npr. otroci in zakonec) oproščeni plačila tega davka.
Kako sodišče izda dodatni sklep o dedovanju?
Po prejemu zahtevka za uvedbo zapuščinskega postopka in mrliškega lista sodišče pregleda celotno dokumentacijo ter izjave dedičev. Na podlagi tega si ustvari celovito sliko o obsegu dedne mase in o tem, kdo so potencialni dediči. Nato dediče povabi na zapuščinsko razpravo. Zapuščinska razprava se opravi tudi v primeru, če se je kateremu izmed dedičev ne uspe udeležiti.
Na razpravi se premoženje razdeli med dediče na način, ki je pravičen in skladen z zakonskimi določili. Na podlagi te razprave sodišče izda sklep o dedovanju, ki predstavlja uraden dokument in pravno podlago, na osnovi katere lahko dediči uveljavljajo prenos premoženja. Dolžnost dedičev je, da se odzovejo na vabilo sodišča ter uredijo vse potrebne administrativne postopke, povezane z dedovanjem.
Če med dediči pride do nesoglasij ali sporov, se ti pogosto obrnejo na odvetnika za dedno pravo, ki jim pomaga zaščititi njihove interese. Sklep o dedovanju mora biti izdan v skladu z veljavno zakonodajo, saj je v nasprotnem primeru pravno ničen in nima učinka.
