Kazalo
Stvarna pravica je pravica, ki jo ima neka oseba do določene stvari, premičnine ali nepremičnine. Lahko gre recimo za lastništvo ali solastništvo hiše, stanovanja ali zemljišča, lastniški delež na skupni etažni lastnini, pravico do služnosti ali nujne poti, zastavno pravico, stvarno breme ali stavbno pravico.
Stvarna pravica
Naša odvetniška pisarna je zagotovo pravi naslov za vsa vprašanja v zvezi s stvarnimi pravicami – pokličite nas in dobili boste strokoven pravni nasvet. V nadaljevanju pa vam predstavljamo osnovne pojme s tega področja oziroma to, kakšne stvarne pravice obstajajo (določa jih Stvarnopravni zakonik) in kakšne so razlike med njimi.
Lastninska pravica je stvarna pravica
Lastninska pravica je najmočnejša stvarna pravica, ki določa lastništvo nad premičnino ali nepremičnino. Stvarnopravni zakonik določa, da gre za pravico imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Problem pa nastane, če je lastnikov več, če njihovi lastninski deleži niso določeni ali če nekdo vlaga v tujo lastino, saj vse to lahko vodi v različne spore. Če imate vprašanje glede podobnih primerov, se obrnite na nas in naša odvetniška pisarna vam bo podala pravno mnenje ter strokovno razlago o tem, kaj je v dani situaciji najbolje storiti.
- Solastnina je lastnina več oseb, pri čemer so njihovi lastniški deleži natančno določeni v sorazmerju s celoto (idealni deleži). Običajno do solastništva pride pri dedovanju, ko recimo dediči postanejo solastniki nepremičnine ali zemljišča. V takšnih primerih se morajo solastniki med seboj dogovoriti glede uporabe in upravljanja svoje lastnine, kar v praksi navadno ni enostavno narediti. Po želji se lahko solastniki dogovorijo tudi za razdelitev lastnine, kar je v izogib nadaljnjim sporom običajno pametno storiti. Naša odvetniška pisarna bo naredila vse za to, da boste s solastniki dosegli soglasje ter hkrati obvarovali svoje interese.
- Skupna lastnina je lastnina več oseb, pri čemer lastniški deleži niso natančno določeni. Najbolj tipičen primer skupne lastnine je skupno premoženje zakoncev, zaradi katerega v ločitvenih postopkih lahko pride do sporov. V takšnih primerih se je priporočljivo obrniti na odvetnika, ki vam bo znal svetovati, kaj v skladu z zakonom pripada vsakemu od zakoncev in kako uveljavljati drugačno razdelitev skupnega premoženja.
- Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Pri tem morajo vsi lastniki podpisati sporazum o vzpostavitvi etažne lastnine. Zelo pomembno pa je, da so urejena tudi razmerja med etažnimi lastniki, saj to močno olajša upravljanje z lastnino. Pri samem vzpostavljanju etažne lastnine in pridobivanju soglasij za to, pa tudi urejanju razmerij med etažnimi lastniki in kakršnimi koli zapleti na tem področju vam lahko s svojim pravnim znanjem pomagamo tudi v naši odvetniški pisarni, kjer se trudimo za to, da zaščitimo interese svojih strank in kakršne koli spore ali zaplete rešimo njim v prid.
Ali je zastavna pravica tudi stvarna pravica?
Če se lastnik odloči zastaviti neko nepremičnino ali premičnino, zastavna pravica upniku omogoča, da v primeru neplačila terjatev, te poplača iz vrednosti zastavljenega predmeta. Lahko gre za različne terjatve, premoženjske pravice ali hipoteke na nepremičnine, kar je običajno tudi najbolj pogost primer, saj v primeru jemanja kredita za njen nakup, banka vpiše hipoteko na nepremičnino. Ne glede na to, za kakšno zastavno pravico gre, mora biti ta vpisana v zemljiško knjigo. Ali je na nepremičnino vpisana kakšna zastavna pravica, je potrebno preveriti tudi pred nakupom nepremičnine, kar za vas lahko stori tudi naša odvetniška pisarna in vam svetuje, kako postopati v takšnem primeru.
Pravica do služnosti je stvarna pravica
Pravica do služnosti je stvarna pravica za uporabo ali izkoriščanje tuje stvari. Največkrat gre za dostop do zemljišča, ki vodi čez tuje zemljišče. V tem primeru je treba urediti tako imenovano služnostno pot, kar je treba vpisati tudi v zemljiško knjigo. Če služnost ni urejena ali pa gre samo za ustni dogovor brez vpisa v zemljiško knjigo, vam lahko kdaj v prihodnosti lastnik zemljišča, čez katerega vodi vaša pot do ceste oziroma pot do vašega zemljišča, dostop do njega prepove ali prepreči. Žal takšni primeri niso redki, zato je treba v primeru, da dostop do vašega zemljišča vodi čez tujo parcelo, poskrbeti za vpis služnosti v zemljiško knjigo. V primeru, da imate pri uveljavljanju služnosti težave, vam lahko pomaga naša odvetniška pisarna, ki vas lahko zastopa v vseh postopkih in sporih ter vam pravno svetuje, kako doseči vpis služnost v zemljiško knjigo.
Pravica stvarnega bremena
Pravica stvarnega bremena določa bodoče obveznosti (dajatve ali storitve) lastnika. To je lahko na primer vplačilo v rezervni sklad, kar je obveznost vseh etažnih lastnikov. Stvarno breme je lahko tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju, kjer se nepremičnina prepiše na osebo, ki se obveže, da bo skrbela zanjo in za osebo, ki v njej živi (običajno gre za starše in otroke, ni pa nujno).
Ali je stavbna pravica tudi stvarna pravica?
Čeprav eno od načel stvarnega prava določa povezanost zemljišča in objekta, kar pomeni, da je vse, kar je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače, pa stavbna pravica omogoča tudi lastništvo objekta na, nad ali pod tujim zemljiščem oziroma možnost, da si lastnik te pravice takšen objekt zgradi. Stavbna pravica je časovno omejena in traja največ 99 let.
Potrebujete pravno pomoč na področju stvarne pravice?
Bi radi uredili mejo na vaši parceli, a se sosed s tem ne strinja? Ste se z nekom sprli zaradi služnosti? Bi želeli pravično razdeliti hišo, ki jo imate v lasti vi in vaš sorodnik? Ste vlagali v nepremičnino, ki ni vaša, sedaj pa želite povrnitev vašega vložka? Pri vseh teh zadevah vam je za pravno pomoč in strokovno svetovanje na voljo naša odvetniška pisarna, v kateri se odlično spoznamo na stvarno pravo, saj smo uspešno rešili že številne primere s področja stvarne pravice. Kontaktirajte nas in skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev!
