Dedovanje denarja je proces, s katerim se skoraj vsak izmed nas sreča vsaj enkrat v življenju. Gre za zapuščinski postopek, pri katerem se premoženje zapustnika prenese na njegove dediče.
Kazalo
Katere vrste dedovanja denarja poznamo?
Poznamo dve vrsti dedovanja: dedovanje na podlagi oporoke in zakonsko dedovanje. Obe vrsti urejata Zakon o dedovanju in dedno pravo. Dedno pravo je ena izmed zahtevnejših in obsežnejših pravnih vej, njeno razumevanje pa zahteva veliko znanja in izkušenj. Pri dedovanju na podlagi oporoke zapustnik pred smrtjo napiše dokument, imenovan oporoka, v katerem izrazi svojo poslednjo voljo glede razdelitve svojega premoženja med dediče.
Dedovanje denarja na podlagi oporoke
Najpogosteje se zapustniki odločijo za lastnoročno oporoko, pri kateri sami z roko napišejo svojo poslednjo voljo in oporoko lastnoročno podpišejo. Poleg lastnoročne oporoke poznamo tudi oporoko pred pričami, sodno oporoko in druge vrste oporok. Za veljavnost oporoke je izrednega pomena, da je napisana pravilno in da vključuje vse nujno potrebne elemente. Da bi se zapustnik izognil neveljavnosti oporoke, je smiselno, da se pred pisanjem posvetuje z odvetnikom za dedovanje.
Dedovanje denarja na podlagi zakona
Druga vrsta dedovanja je zakonsko dedovanje. To nastopi v primeru, ko zapustnik pred smrtjo ni napisal oporoke. Kot že sama beseda pove, zakonsko dedovanje ureja Zakon o dedovanju. V tem primeru imajo prednost pri dedovanju dediči, ki so v najtesnejši sorodstveni povezavi z zapustnikom. To so dediči prvega dednega reda: zapustnikovi otroci ali posvojenci ter zakonec ali zunajzakonski partner. Če zapustnik ni imel dedičev prvega dednega reda, imajo pravico do zapuščine dediči drugega in tretjega dednega reda. V primeru, da zapustnik ni imel sorodnikov, deduje država ali občina, v kateri je imel zapustnik nazadnje prijavljeno stalno prebivališče.
Dedovanje denarja, ki je na bančnem računu zapustnika in ostalo premoženje
Po smrti zapustnika sodišče najprej ugotavlja, kaj vse sodi v premoženjsko maso zapustnika. Ko je masa jasno definirana, se razpiše zapuščinska razprava, na katero so povabljeni vsi ugotovljeni dediči (bodisi tisti, omenjeni v oporoki, bodisi nujni ali zakonski dediči). Na zapuščinski razpravi se opredeli, kaj točno bo prejel posamezni dedič, ta pa se lahko s prejetim strinja ali pa ne. V primeru nestrinjanja mora dedič podati ugovor, ki se nato obravnava v ločenem postopku pravde.
V premoženjsko maso zapustnika sodijo nepremičnine in premičnine. Nepremičnine so v praksi stanovanja, hiše, prizidki, zemlja in podobno. Premičnine lahko zajemajo predmete večje vrednosti (na primer avtomobile), vrednostne papirje in denar na računu. Za vse omenjene postavke velja, da do dedovanja pride šele po izdaji ustreznega pravnomočnega sklepa o dedovanju. Tudi denar na računu lahko dediči po smrti prejmejo v enakih deležih kot vse ostale dele premoženja.
Kaj je treba storiti za dedovanje denarja na računu zapustnika?
V prvem koraku je treba banko obvestiti o smrti zapustnika. Banka nato ukine vsa morebitna skrbništva, pooblastila in zastopanja na bančnem računu z namenom preprečevanja dviga sredstev ali kakršne koli zlorabe. Ta ukrep je še posebej nujen, ko obstaja več potencialnih dedičev oziroma je imel zapustnik na svojem bančnem računu prijavljene pooblaščence, ki so lahko z njegovim bančnim računom prosto upravljali.
Poleg omenjenega mora banka preklicati tudi trajnike in direktne bremenitve, na ta način pa se zagotovi in omogoči lažji pregled nad ostalimi obveznostmi zapustnika. Banka sredstva z računa zapustnika nakaže na račun dedičev šele takrat, ko prejme pravnomočni sklep o dedovanju. Ta sklep mora biti v celoti popoln, saj v nasprotnem primeru banka sredstev ne izplača.
Če banka ugotovi, da je sklep o dedovanju nepopoln, dediče napoti, da pri sodišču pridobijo popoln oziroma ustrezen sklep o dedovanju in ga ponovno posredujejo. Ustrezen sklep mora nujno vsebovati tudi podatke o sredstvih na bančnem računu in o deležih, ki jih na tem premoženju prejme posamezen dedič.
Kako pa je s preostalimi dolgovi zapustnika?
Omeniti pa je treba, da dediči ne podedujejo le premoženja zapustnika, ampak tudi njegove dolgove. Dediči so za dolgove zapustnika po njegovi smrti odgovorni le do vrednosti podedovanega premoženja.
Če se dedič že vnaprej zaveda, da so sredstva na računu zapustnika prenizka, da bi pokrila njegove preostale dolgove, je smiselno razmisliti o morebitni odpovedi dednega deleža. Na ta način se bo dedič izognil marsikateri nevšečnosti. Za vse dileme, vezane na dedne deleže in proces dedovanja, se vedno splača v prvi točki kontaktirati odvetnika za dedno pravo.
