Kazalo
Zakon o kazenskem postopku ZKP v 146. členu določa, da lahko vsak poda ovadbo oziroma naznani kaznivo dejanje. Ovadbo lahko podate policiji ali sodišču, ki sta dolžna ovadbo sprejeti in jo predati pristojnemu državnemu tožilcu.
POSTOPEK PRIJAVE KAZNIVEGA DEJANJA
Prijavo kaznivega dejanja lahko osebno podate kadar koli tekom dneva na kateri koli policijski postaji, kjer delo praviloma poteka 24 ur na dan. Če se ne želite osebno zglasiti na policijsko postajo, lahko ovadbo podate tudi po telefonu na številko 113 ali katero koli drugo telefonsko številko posamezne policijske enote, ki je javno objavljena v telefonskem imeniku Telekoma Slovenije ali pa na spletni strani policije.
Prijavo kaznivega dejanja lahko podate tudi v pisni obliki ali pa elektronsko. Elektronska oblika prijave kaznivega dejanja poteka prek vloge za naznanilo kaznivega dejanja policiji. Koraki obravnave vaše elektronske prijave kaznivega dejanja so podobni telefonski prijavi na številko 113.
KAKO BODO PO PRIJAVI RAVNALI POLICISTI?
V primeru, da ste se odločili naznaniti kaznivo dejanje oziroma ovadbo podati osebno na policijski postaji, bodo policisti sprejeli ustno ovadbo in naredili zapisnik o sprejemu, ki ga podpišeta ovaditelj in policist, ki je vašo ustno ovadbo sprejel in sestavil zapisnik o ustni ovadbi. Kot ovaditelj imate pravico do kopije tega zapisnika. Priporočamo, da se obrnete na našega odvetnika za kazensko pravo.
V primeru ovadbe po telefonu bo policist, ki je vašo ovadbo sprejel, sestavil uradni zaznamek o sprejemu ovadbe ter se ustrezno podpisal. Pri prihodu na policijsko postajo lahko dobite kopijo tega uradnega zaznamka.
V primeru sprejema in obravnave vaše ovadbe v pisni obliki vam bodo policisti na vašo zahtevo poleg kopije zapisnika ali uradnega zaznamka izdali pisno potrdilo o prijavi kaznivega dejanja.
V primeru ovadbe v elektronski obliki prek spletnega portala RS, in sicer s pomočjo že pripravljenega e-obrazca za prijavo kaznivega dejanja ter vašega elektronskega podpisa, vas bodo policisti takoj po prejemu vaše elektronske ovadbe obvestili, da je bila vaša vloga sprejeta. Kot pri ostalih načinih prijave se lahko tudi v tem primeru zglasite na katero koli policijsko postajo in zahtevate pisno potrdilo o podani e-ovadbi.
Policisti so vas pri ustni ovadbi dolžni opozoriti na morebitne posledice krive ovadbe. Kriva ovadba je dejansko kaznivo dejanje, pri katerem se lahko storilca preganja po uradni dolžnosti. Policisti morajo namreč po prejemu ovadbe presoditi o okoliščinah prijave oziroma preveriti, ali je kaznivo dejanje storjeno, in izslediti njegovega storilca. Če ne bi ukrepali pravočasno, bi storilec lahko pobegnil ali se skril. Ko pa gre za sledi kaznivega dejanja, jih je treba zavarovati in zbrati vsa obvestila, ki bi lahko bila koristna pri izvajanju kazenskega postopka.
V primerih, ko gre za pregon storilca na zasebno tožbo, se takšna vrsta ovadbe poda na pristojno sodišče. Policisti o tem seveda seznanijo ovaditelja in ga napotijo na pot pravde.
Če pa kljub temu vztrajate pri ovadbi, bodo policisti ovadbo sprejeli, sestavili zapisnik o sprejemu prijave oziroma uradni zaznamek, ki ga bodo odstopili v obravnavo pristojnemu sodišču. Isto velja za prijave v pisni obliki.
Policija na podlagi prejete ovadbe v svoji preiskavi zbira obvestila in sestavlja poročilo kot dopolnitev ovadbe. V tej dopolnitvi se nahajajo vsi dokazni materiali. Policijskemu poročilu se kot priloge dodajo še fotografije, dokazni predmeti, skice, izjave morebitnih prič in vse ostalo gradivo, ki koristi uspešno izvedenemu kazenskemu postopku. Kompletirano policijsko poročilo se po uradni dolžnosti posreduje državnemu tožilcu. V primeru, da policisti naknadno pridobijo nove informacije o kaznivem dejanju, nove sledi ali dokaze, so dolžni vse poslati državnemu tožilcu. Če pa policisti ne ugotovijo razloga kaznivega dejanja ali v svoji preiskavi ne zberejo dovolj dokazov, da je določena oseba storila kaznivo dejanje iz ovadbe, so o tem dolžni poročati državnemu tožilcu.
Po podaji ovadbe, pri kateri vam je kaznivo dejanje povzročilo škodo, vas bo policija o poteku in ugotovitvah preiskave obvestila pisno ali ustno oziroma odvisno od tega, kako ste se izjasnili pri vložitvi ovadbe.
Vsak oškodovanec se ne odloči za prijavo kaznivega dejanja. Razlogi so lahko različni. Nekaterim je o tem na policiji ali sodišču nerodno govoriti, strah jih je, da bodo izpostavljeni v preiskavi in med kazenskim postopkom. Nekaterim se ne zdi pomembno ovaditi nekoga, ki nam osebno ni povzročil škodo. S tem pomagamo storilcu, da ostane nekaznovan, podajamo mu priložnost, da še naprej izvaja kazniva dejanja in pri tem ostane neodkrit. Ne zavedamo pa se, da lahko pri naznanitvi kaznivega dejanja prispevamo k povrnitvi povzročene škode nekomu nedolžnemu, ki je bil lahka žrtev za plenilca. Naznaniti kaznivo dejanje pomeni, da storilcu preprečujemo izvrševanje novih kaznivih dejanj in s tem povzročanje premoženjske in nepremoženjske škode posameznikom ter skupnosti.