Kazalo
Danes se v življenju težko izognemo nepravilnostim, neprijetnim dogodkom, nesrečam, prikrajšanju, oškodovanju in poškodbam. Vsakomur izmed nas se lahko v vsakem trenutku zgodi situacija, zaradi katere smo oškodovani ali utrpimo škodo na delovnem mestu, v domačem okolju, na javni površini ali na cesti, skratka kjerkoli.
ODVETNIK ZA ODŠKODNINSKO ODGOVORNOST
Izraz odškodnina je pravni pojem, ki pomeni denarno ali katero drugo nadomestilo za oškodovanje oziroma povzročeno škodo. Odškodnina izhaja iz odškodninske odgovornosti in predstavlja obveznost odgovorne osebe do povrnitve povzročene škode oškodovani osebi oziroma upravičencu do odškodnine.
Zakon določa ravnanje, ki naj bi mu določena oseba (fizična ali pravna) sledila ter upoštevala zakonitosti, pravila in navodila. V primeru kršitve in posledično nastanka škode je odgovorna oseba nastalo škodo dolžna poravnati, saj v tovrstnem trenutku nastopi odškodninska odgovornost.
Ne glede na situacijo in specifiko vašega primera je izjemnega pomena, da takoj, ko ugotovite, da se je vam ali vašim najbližjim zgodila krivica oziroma ste utrpeli škodo, čim prej odreagirate ter poiščete pomoč pravno-strokovne službe, ki vam ponuja strokovno obravnavo in pravilno usmeritev o stanju vaše pravne zadeve!
ZA ODŠKODNINSKO ODGOVORNOST MORAJO BITI ISTOČASNO IZPOLNJENE ŠTIRI PREDPOSTAVKE, IN SICER:
- nastati mora škoda;
- zgoditi se mora nedovoljeno oziroma protipravno ravnanje odgovorne osebe ali povzročitelja;
- obstajati mora vzročna zveza med škodo in nedovoljenim ravnanjem;
- prisotna mora biti odgovornost povzročitelja.
Oškodovanec je po zakonu dolžan prve tri predpostavke dokazati sam, medtem ko se odgovornost za škodo zgolj domneva, povzročitelj škode pa lahko dokaže, da zanjo ni odgovoren.
V SLOVENSKEM PRAVNEM REDU LOČIMO TRI VRSTE ODŠKODNINE, IN SICER:
- Popravilo škode in vzpostavitev prvotnega stanja v naravi, kar strokovno imenujemo restitucija. Na voljo je torej popravilo nastale škode ali pa se v zameno za poškodovano stvar izroči druga, nadomestna stvar. Tovrstna odškodnina velja tudi za popravilo nematerialne škode, in sicer v primerih preklica žalitve, vrnitve svobode gibanja, zdravljenja idr.
- Denarna odškodnina ali strokovno ekvivalenca, za katero je značilno poznavanje trga ter upoštevanje redne prometne cene in izredne cene, kar oškodovancu omogoča, da njegovo premoženje ocenijo pravično.
- Tretja vrsta odškodnine oškodovancu ponuja subjektivno zadoščenje za primer nepremoženjske škode v obliki denarnega izplačila ali objave (npr. sodbe).
KDAJ NASTOPI ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST?
Odvetnik za odškodninsko odgovornost nastopi, kadar je stranka oziroma odgovorna oseba zaradi kršitve pogodbene obveznosti do druge stranke oziroma oškodovanca dolžna nastalo škodo poravnati. V primeru, da odgovorna oseba krši dogovorjene pogodbene obveznosti, govorimo o poslovni pogodbeni odškodninski obveznosti, če pa ob nastanku škode stranki nista v pravno-poslovnem razmerju, govorimo o neposlovni odškodninski odgovornosti.
ODŠKODNINA VAM PRIPADA V NASLEDNJIH PRIMERIH:
- Ob nastanku materialne škode in zmanjšanju vašega premoženja, kot je npr. nastanek materialne škode na osebnem vozilu ob prometni nesreči.
- Kadar je moteno ali prekinjeno delovanje v smeri ustvarjanja dobička, premoženja ali osebnega dohodka, npr. izgubljen prihodek, izgubljene poslovne priložnosti zaradi delovne ali prometne nesreče in podobno.
- Ko zaradi škodnega oziroma neljubega dogodka utrpite kakršnekoli fizične, duševne ali psihične bolečine, kot so npr. bolečine, telesne poškodbe, posttravmatski stres, strah, tesnoba, invalidnost ali smrt.
- Za vse novo nastale okoliščine, ki zaradi škodnega dogodka terjajo dodatno finančno, fizično in časovno angažiranost.
- Kadar je prišlo do razžalitve imena oziroma omadeževanja ugleda osebe, kar je posledično vplivalo na spremenjene okoliščine njenega življenja.
NEKATERI PRIMERI, PRI KATERIH STE UPRAVIČENI DO ODŠKODNINE OZIROMA JE ODŠKODNINO SMISELNO ZAHTEVATI:
- avtomobilska nesreča;
- delovna nesreča;
- nesreča na javni površini;
- nesreča na zasebni površini;
- duševne bolečine ob hudi poškodbi ali smrti bližnjega;
- razžalitev dobrega imena in ugleda;
- zdravniška napaka;
- razlastitev delnic;
- neupravičen pripor ali zapor;
- kršitev delovnih ali drugih pogodb;
- pojav poklicnih bolezni;
- emisije škodljivih plinov;
- poslovna škoda;
- fizični napad;
- premoženjska škoda
- in drugo.
Praksa je pokazala, da so najpogosteje zastopane odškodnine oziroma odškodninski zahtevki z namenom pridobitve odškodnine v Sloveniji sledeči:
- odškodnina zaradi prometne nesreče;
- odškodnina za poškodbo pri delu;
- odškodnina za poškodbo na javni površini;
- odškodnina za hude telesne poškodbe;
- odškodnina za izbrisane imetnike delnic.
Odškodnina je zakonsko določena pravica do denarnega nadomestila vsakega posameznika, ki je utrpel oškodovanje, škodo ali poškodbo, za katero ni odgovoren sam. Za doseganje pravične odškodnine za vaš primer je izjemnega pomena pravilna izbira izkušenega, strokovnega in predanega odvetnika za odškodnine.
Z odškodninsko poravnavo oziroma odškodnino želimo doseči in skleniti sporazum v obliki denarnega zadoščenja za vso materialno in nematerialno škodo, ki smo je bili deležni.
- Materialna škoda predstavlja poškodovanje ali uničenje vašega premoženja, npr. osebnega vozila, ter poškodovanje ali uničenje stvari v ali na vozilu, v hiši, na opremi, oblačilih ipd. Materialna škoda se torej kaže na oškodovančevem premoženju, ki se zaradi škodnega dogodka zmanjša oziroma se ne more povečevati, kar imenujemo izgubljeni dobiček.
- Nematerialna škoda pa se ne izraža na premoženju oškodovanca in ob škodnem dogodku predstavlja nastale fizične bolečine, telesne poškodbe, duševne bolečine, posttravmatski stres, strah, tesnobo, okrnitev ogleda pravne osebe idr.
Obligacijski zakonik jasno določa, da je oškodovana oseba v primeru, da okoliščine to dopuščajo in velja zakonska upravičenost, upravičena do denarne odškodnine tudi za vso nastalo nepremoženjsko škodo, ki ni odvisna od povračila premoženjske škode (četudi do premoženjske škode v danem škodnem primeru ni prišlo). Zakon in sodna praksa nepremoženjsko škodo utemeljujeta kot pretrpljene telesne in duševne bolečine, zmanjšano telesno aktivnost, nastale težave in morebitne zaplete med postopkom zdravljenja, nastanek skaženosti ali invalidnosti, razžalitev dobrega imena in časti, okrnitev svobode in osebnih pravic, nastale in pretrpljene duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, pretrpljene bolečine zaradi strahu idr. Pogoj za obstoj zgoraj omenjene nepremoženjske škode je, da mora oškodovanec slednjo izkazati in dokazati!
POZNAMO IZVENSODNO IN SODNO ODŠKODNINSKO PORAVNAVO
- Pri izvensodni odškodninski poravnavi želimo doseči sporazum in dogovor o odškodnini, vendar izven sodne poti. Tovrstna poravnava se izvrši v obliki izvensodne poravnave ali klasične pogodbe, pri čemer pride do sporazuma med oškodovancem in povzročiteljem škodnega dogodka, ali pa si ena izmed strank (običajno je to oškodovanec) poišče posrednika, torej odvetnika ali pravnega svetovalca. Za izvensodno poravnavo je značilno, da si stranke v večini primerov med seboj zaupajo, ko je odločilna okoliščina v dani situaciji čas in se želijo izogniti pravdnim postopkom na sodišču.
- Za sodno odškodninsko poravnavo pa je značilno, da je za doseganje sporazuma pristojno okrajno sodišče. V tem primeru je sodna poravnava pogodba v pisni obliki, ki ima status odločbe.
VIŠINA ODŠKODNINE – KAKO VISOKA ODŠKODNINA NAM PO ZAKONU PRIPADA
Osnovni namen pridobitve odškodnine je poleg osebnega zadoščenja predvsem povrnitev nastale škode, ki je nastopila ob škodnem dogodku, ter istočasna vzpostavitev stanja v prvotno. V primeru premoženjske škode je popravo lažje izvesti v obliki denarne odškodnine, kar pa je za nepremoženjsko škodo bistveno težje izvedljivo. Denarna odškodnina v primeru nepremoženjske škode ne sledi ekonomskim interesom, temveč predstavlja zgolj sredstvo, ki oškodovancu nudi moralno zadoščenje za vse, kar se mu je zgodilo, kar je doživel, občutil, pretrpel …
Premoženjsko škodo bistveno lažje določimo in ovrednotimo, kadar želimo doseči višino odškodnine. V primeru poravnave nepremoženjske škode pa njeno višino izmerimo zgolj objektivno, in sicer na podlagi dokazil, pričevanj, okoliščin in dokumentov.
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VIŠINO ODŠKODNINE, SO NASLEDNJI:
- vrsta škodnega dogodka;
- izbira pravnega zastopnika;
- nastala materialna škoda;
- vrste poškodb, ki ste jih utrpeli;
- vrsta in čas zdravljenja, specialistične preiskave, opravljene fizioterapije in druge oblike zdravljenja;
- delovno mesto, ki ste ga opravljali pred nezgodo;
- zdravstveno stanje in starost oškodovanca pred nezgodo;
- morebitno zmanjšanje aktivnosti po škodnem dogodku ter zmanjšane ali onemogočene vsakodnevne življenjske aktivnosti;
- prisotnost primarnega in sekundarnega strahu;
- nezmožnost pridobivanja premoženja ali moteno in zmanjšano pridobivanje;
- prisotnost invalidnosti;
- prizadetost ter vključenost družinskih članov zaradi škodnega dogodka
- in drugo.
Dodati je treba, da so ustrezni dokazni materiali o škodnem dogodku ključnega pomena pri določitvi višine odškodnine, zato sta lastna angažiranost in dosledno spremljanje celotnega procesa zdravljenja še kako pomembna. Ravno tako pa ima na končno vsoto izplačane odškodnine vpliv tudi dejstvo, katerega odvetnika za odškodnine izberete. Večina se strinja, da je odškodninski zahtevek smiselno vložiti s pomočjo odvetnika ali pravne službe, specializirane za odškodninsko pravo, kar ni pomembno zgolj zaradi doseganja pravičnih odškodnin (kadar odškodninske zahtevke vlagamo samostojno, so višine odškodnin bistveno nižje, kot če to z našim pooblastilom stori pravni strokovnjak), temveč tudi zaradi obilice časa in energije, ki jo s tem prihranite.
Zapis iz kategorije odškodninskega prava
Krediti v švicarskih frankih in odvetnik
Krediti v švicarskih frankih so dosegli s sodbo ničnost posojilne pogodbe. Naš odvetnik za kredite v švicarskih frankih vlaga učinkovite tožbe.
Kolektivna tožba
Kolektivna tožba večinoma velja glede zaščite delavcev, oškodovancev, ki zahtevajo odškodnine, potrošnikov, itd.
Civilna tožba odškodnina
Civilna tožba oz. odškodninska tožba se običajno vloži, ko so bila izkoriščena izvensodna pravna sredstva, kot je odškodninski zahtevek.
