Kazalo
Delitev skupnega premoženja je izredno aktualna tema, povezana z razvezo zakonske zveze ali razpadom zunajzakonske zveze.
Razdelitev skupnega premoženja je ključni in izjemno pomemben del postopka ločitve. Gre torej za ločena postopka, ki pa eden brez drugega ne moreta obstajati.
Prav pri delitvi skupnega premoženja se pogosto pojavijo zapleti, zato so ozaveščenost in prave informacije ključnega pomena.
V nadaljevanju bomo zato predstavili vse pomembne informacije v zvezi z delitvijo skupnega premoženja.
Stranke v naši pisarni se pogosto sprašujejo, ali se skupno premoženje v primeru zunajzakonske zveze deli drugače kot v primeru razveze zakonske zveze. Na začetku naj poudarimo, da so premoženjske posledice v obeh primerih enake, kar pomeni, da ni nobene razlike.
Pred razdelitvijo skupnega premoženja pa moramo najprej ugotoviti, kaj sploh sodi v skupno premoženje.
Kaj je skupno premoženje?
V skupno premoženje spadajo vse premoženje in premoženjske pravice, ki sta jih zakonca ali zunajzakonska partnerja pridobila ali ustvarila s svojim delom ali plačilom med trajanjem zveze.
Kako in kje poteka delitev skupnega premoženja?
Delitev skupnega premoženja se izvede:
- pri notarju v obliki notarskega zapisa, kadar gre za sporazumno razdelitev skupnega premoženja, ali
- na sodišču na predlog enega od zakoncev, če sporazuma ni možno doseči.
Kako se razdeli skupno premoženja?
Skupno premoženje se lahko razdeli fizično, torej v naravi, ali pa civilno, tj. s prodajo premoženja in posledično razdelitvijo zneska od prodaje.
Pri fizični razdelitvi skupnega premoženja se zakonca (če dosežeta soglasje o delitvi) dogovorita o razdelitvi premoženja v naravi, na primer, da eden od njiju prejme stanovanje, drugi pa druga premoženja. Če med premoženji obstajajo razlike v vrednosti, se dogovorita o poravnavi oz. izplačilu razlike. Če soglasja o delitvi ni mogoče doseči, to opravi sodišče.
Če se dogovorita drugače oz. to zahteva sodišče, se lahko celotno skupno premoženje proda, kupnina pa razpolovi.
Delitev skupnega premoženja in ženitna pogodba
V skladu z nedavno sprejetim Družinskim zakonikom imata zakonca zdaj možnost, da s sklenitvijo posebne pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij ali tako imenovane ženitne pogodbe sama določita, katero premoženje, če ga seveda imata, spada v skupno premoženje in katero v posebno premoženje posameznega zakonca.
V posebno premoženje vsakega zakonca sodi tisto premoženje, ki ga je:
- zakonec prinesel v zakonsko zvezo ali
- pridobil neodplačno v času trajanja zakonske zveze.
Primer posebnega premoženja je npr. avto, ki ga je zakonec imel v lasti pred poroko, ali katera druga stvar, ki jo je zakonec dobil z dedovanjem ali darili.
Kaj pravi sodna praksa ob razdelitvi skupnega premoženja, če je eden od zakoncev manj prispeval kot drug?
Sodna praksa dopušča možnost izenačitve deležev na skupnem premoženju, četudi je en od zakoncev premoženjsko več prispeval, drug pa je prevzel večji delež skrbi nad družino in gospodinjstvom.
Če pa se dokaže, da je bil prihodek zakonca kljub njegovi neaktivnosti znotraj družine in gospodinjstva zaradi svoje iznajdljivosti, delavnosti in organizacijskih sposobnosti bistveno višji od drugega zakonca, se izenačitev preseže.
Kaj vse še upošteva sodišče ob sporu za delitev skupnega premoženja?
Ob ugotavljanju deleža, ki pripada vsakemu od zakoncev pri razdelitvi skupnega premoženja, sodišče upošteva naslednje okoliščine:
- prihodek vsakega zakonca;
- pomoč, ki jo je eden od zakoncev namenil drugemu;
- skrb za varstvo in vzgoja otrok;
- skrb za gospodinjstvo;
- skrb za ohranitev premoženja;
- druge oblike dela in sodelovanja pri ohranjanju in povečanju skupnega premoženja.
Kaj sledi, ko sodišče določi deleže?
Ko sta skupno premoženje in deleži določeni, sodišče izvede delitev skupnega premoženja.
Najprej poskuša doseči fizično delitev, pri čemer vsak zakonec dobi tisto premoženje, za katerega izkaže upravičen interes.
V primeru, da fizična razdelitev ni izvedljiva in ni mogoče izplačati razlike v vrednosti enemu od zakoncev, se izvede delitev s prodajo premoženja ter nato razdelitvijo kupnine.
Dolgovi ter ostale obveznosti pri delitvi skupnega premoženja
Zakonec, ki ima lastne dolgove, je zanje odgovoren sam in se nanašajo na posebne obveznosti. V primeru skupnih dolgov, tj. skupnih obveznosti, pa se upošteva skupno premoženje.
Če je zakonec odgovoren za svoj delež dolgov, lahko upnik na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika, ki ga ima drugi zakonec v skupnem premoženju. V primeru prodaje deleža dolžnika na skupnem premoženju ima drugi zakonec prednostno pravico do nakupa tega deleža po ceni, ki jo določi sodišče.
Kaj vse sodi med skupne obveznosti?
Med skupne obveznosti sodijo obveznosti, ki:
- sta jih prevzela oba zakonca skupaj:
- so nastale v zvezi s skupnim premoženjem kot hipotekarni kredit;
- jih je eden od zakoncev prevzel zaradi tekočih potreb družine.
Treba je poudariti, da zakonca za skupne obveznosti odgovarjata tako s svojim posebnim kot tudi s skupnim premoženjem. V primeru, da zakonec poplača dolg, ima pravico od drugega zahtevati delež, ki presega njegov del.
Ali je možno, da delitev skupnega premoženja zahteva tretja oseba?
Obstajata dva primera, ko je to možno, in sicer:
- ko na osnovi pravnomočne sodbe, ki zahteva plačilo dolga, to zahteva upnik;
- v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev.
Delitev skupnega premoženja in pravna pomoč
Posvet s pravnim strokovnjakom, kot je odvetnik, je v primeru ločitve zagotovo ena od boljših odločitev. Ločitev je namreč že sama po sebi izjemno zahtevna in stresna situacija, ki pogosto privede do razdelitve premoženja in soočenja z opuščanjem skupne lastnine, kar je lahko boleče in zahtevno.
Zato je pomembno, da se izognemo morebitnim nesoglasjem, hudi krvi in slabim odnosom, ter pridobimo strokovno pomoč in nasvete usposobljene in zanesljive pravne ekipe.
