Kazalo
Lastninska pravica je urejena v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) in je ena izmed petih zakonsko urejenih stvarnih pravic, poleg zastavne pravice, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica.
KAJ JE LASTNINSKA PRAVICA?
Lastninska pravica je pravica imeti neko stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Morebitne omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon. Lastninska pravica je torej temeljna človekova pravica.
KAKO PRIDOBIMO LASTNINSKO PRAVICO?
- Pravnim poslom in
- dedovanjem.
Najpogostejši način pridobitve lastninske pravice sta pridobitev na podlagi pravnega posla (sklenitev kupoprodajne pogodbe, darilne pogodbe,..) in pridobitev na podlagi dedovanja.
V primeru dedovanja se lastninska pravica pridobi v trenutku zapustnikove smrti in se izvrši v primeru dedovanja na podlagi zakona ali na podlagi oporoke zapustnika.
Za veljavnost pridobitve pravnega posla morajo biti izpolnjeni trije pogoji in sicer: razpolagalna sposobnost pridobitelja, sklenitev veljavnega pravnega posla ter izvršitev razpolagalnega posla (vpis v zemljiško knjigo).
ZNAČILNOSTI LASTNINSKE PRAVICE
- Prepoved zlorabe pravic.
- Zahteva po ravnanju v skladu z dobro vero in poštenjem.
- Omejitev, ki jo predstavljajo instituti sosedskega prava.
- Lastninska pravica je izključna, saj gre za najširšo pravico nosilca lastninske pravice do stvari.
- Pravica je časovno neomejena, saj ne zastara.
- V primeru pravnega posla se za pridobitev lastninske pravice zahteva vpis v zemljiško knjigo.
Pridobitev lastninske pravice je možna tudi s pravnomočno sodno odločbo ali na podlagi zakona (odločbo upravnega organa). Primer pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona je priposestovanje, ki je urejeno v Stvarnopravnem zakoniku. Kadar se pravica pridobi po samem zakonu, to pomeni, da pravica nastane že s samimi nastopom določenega dogodka. Pridobitev pravice, namreč ni vezana na voljo lastnika ali pridobitelja pravice, temveč na dejstvo, da se je določen dogodek zgodil.
KAJ JE PRIPOSESTOVANJE IN KAJ OMOGOČA?
- Je izvirni način pridobitve lastninske pravice.
- Nekdo, ki ni lastnik določene stvari (premičnine ali nepremičnine) lahko postane njen lastnik, četudi ne ve oziroma ne more vedeti, da ni njen lastnik (dobrovernost).
- S priposestvovanjem je mogoče pridobiti lastninsko pravico na premičnini po preteku treh let.
- Za priposestovanje nepremičnine, pa je potrebno imeti nepremičnino v dobroverni posesti deset let.
- Priposestvovalna doba začne teči na dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe.
- S priposestvovanjem lahko dobi lastninsko pravico tudi pravna oseba.
- S priposestvovanjem ni mogoče pridobiti lastninsko pravico na javnem dobru in stvari izven pravnega prometa.
LASTNINSKA PRAVICA IN SOLASTNINA
Lastninska pravica se lahko deli tudi med več oseb in nastane solastnina, če so določeni idealni deleži. Solastnik ima pravico imeti nepremičnino v posesti in jo skupaj z ostalimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, vendar je potrebno upoštevati dejstvo, da se ob tem ne kršijo pravice preostalih solastnikov. V primeru prodaje nepremičnine imajo drugi solastniki predkupno pravico v skladu z svojim idealnim deležem. Stroški se delijo v skladu z idealnimi deleži. Kadar deleži lastnikov niso v naprej določeni, je lastnina skupna.
VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE
Lastninska pravica se varuje z lastninsko tožbo. Uveljavitev zahtevka ne zastara, lastnik pa mora imeti lastninsko pravico na stvari in da je stvar v posesti toženca.
PRENEHANJE LASTNINSKE PRAVICE
- Če na stvari pridobi lastninsko pravico druga oseba.
- Kadar je stvar opuščena in njen lastnik jasno izrazi voljo, da je ne želi več imeti.
- Če se stvar uniči.
- Po zakonu določeni drugi primeri.
Če imate vprašanje vezano na lastninsko pravico vam bomo v naši odvetniški pisarni rade volje prisluhnili in pomagali.
