Kolektivna pogodba

Kako je kolektivna pogodba oblikovana?

Kolektivna pogodba je sestavljena iz dveh delov, in sicer normativnega dela ter obligacijskega dela. Svetujemo, da najamete dobrega odvetnika za delovno pravo, ki bo sestavil pravilno obliko in vsebino pogodbe. Normativni del vsebuje elemente, kot so opis in pravice delavca ter delodajalca pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za čas dela, znesek plačila za delo in vseh prejemkov, ki so povezani z delom, skrb za zdravje in varnost na delovnem mestu, zagotavljanje ustreznih pogojev za razvoj sindikata idr. Na drugi strani pa obligacijski del vsebuje opis pravic in obveznosti strank, ki so kolektivno pogodbo sklenile. Pomemben del obligacijskega dela je tudi opis oblike reševanja sporov med strankami. Omeniti je treba še, da je kolektivna pogodba zavezujoča, kar pomeni, da nobena izmed strank ne sme ravnati nasprotno s kolektivno pogodbo, ne da bi pri tem utrpela posledice. Pravic in dolžnosti ni možno določiti v nasprotju s kolektivno pogodbo.

Kdaj preneha veljati kolektivna pogodba?

Kolektivna pogodba preneha veljati takrat, ko poteče čas, ki je bil določen v pogodbi. Če je bila sklenjena samo za določeno časovno obdobje, preneha veljati, če se obe stranki sporazumno strinjata s tem. Vse elemente glede prenehanja veljavnosti kolektivne pogodbe stranki določita sami in jih zapišeta v pogodbo. Če se oblikuje nova kolektivna pogodba, katere namen je, da nadomesti staro, velja, da se še vedno ohranijo vse pravice, ki so bile določene v prvi kolektivni pogodbi tudi v primeru, če je druga pogodba manj ugodna za delavca kakor prva.

Na kakšen način se rešujejo spori?

V delovnih razmerjih lahko seveda pride tudi do sporov med delavcem in delodajalcem. Ena izmed vrst spora je interesni spor, pri katerem se stranki ne moreta sporazumno dogovoriti o spremembah ali dodatnih elementih kolektivne pogodbe. Če do takega spora pride, je najbolj smiselno, da se stranki za pomoč obrneta na odvetnika, ki jima bo pomagal najti kompromise. Odvetnika navadno najde minister za delo, v primeru, ko pa tudi odvetnik ne more najti skupne rešitve, se primer spora obravnava s pomočjo arbitraže.

Druga vrsta spora je spor glede pravic. Pri slednjem gre za to, da se stranki ne strinjata z načini izvajanja določb, ki so zapisane v kolektivni pogodbi, ali ena izmed strank ugotovi, da so bila kršena načela, zapisana v kolektivni pogodbi. Enako kot pri interesnem sporu tudi tukaj velja, da je najbolje, da stranki svoj spor rešita na podlagi pogovora in pogajanja. Če to ni možno, posreduje odvetnik, ki jima pomaga najti skupno rešitev.

Omeniti je treba, da je mirovni način reševanja sporov med strankami samo pogajanje. Če se med pogajanjem strankama ne uspe dogovoriti o skupni rešitvi, se uporabita način posredovanja strokovnjaka in arbitraža. Vsaka izmed strank lahko predlaga, da se za pomoč obrne na odvetnika ali da se za reševanje spora uporabi arbitraža, če že vnaprej menita, da med pogajanjem ne bosta prišli do rešitve.

Ali lahko delavci prejmejo dodatke za delo, tudi če to ni izrecno zapisano v kolektivni pogodbi?

Odgovor na zgornje vprašanje je pritrdilen, saj v primeru dela v posebnih okoliščinah dodatke za delo narekuje zakon. Strankam svetujemo le, da se o višini tega dodatka dogovorijo same in znesek vključijo v kolektivno pogodbo.

Zakon nima posebne definicije glede višine dodatka in načina upoštevanja delovne dobe pri dajanju dodatkov. Iz tega izhaja, da se lahko stranke kolektivne pogodbe same dogovorijo, kako bodo izplačevale dodatke glede na delovno dobo in v kakšni višini bodo ti dodatki izplačani. Poleg višine se lahko stranki samostojno dogovorita tudi glede pogojev, ki jih mora delavec dosegati. Kolektivna pogodba v večini primerov ne določa niti zneska višine regresa. Znesek regresa je v zakonu opredeljen le glede spodnje meje (torej kakšen je minimalni zakonsko določen regres), delodajalec pa se sam odloči, ali bo izplačal minimalni ali višji znesek regresa. Omejitve navzgor pri izplačilu regresa ni.

Kaj se zgodi v primeru prenehanja kolektivne pogodbe?

V primeru prenehanja veljavnosti kolektivne pogodbe velja, da stranke pogodbe še vedno ohranjajo svoje pravice in dolžnosti, določene v kolektivni pogodbi, saj te ne morejo takoj prenehati veljati. Če se delodajalci odločijo, da bodo razveljavili kolektivno pogodbo, posledice prekinitve ne začnejo veljati takoj. Pravice in obveznosti so zavezujoče še največ eno leto po prenehanju kolektivne pogodbe. Ob tem moramo poudariti, da to velja tako za pravice kot tudi za obveznosti. Če so pravna razmerja med strankami nastala pred uveljavitvijo kolektivne pogodbe, velja, da lahko kolektivna pogodba posega v takšna razmerja.

Ali lahko člani sindikata na podlagi kolektivne pogodbe prejmejo dodatne pravice?

Glavni sindikati navadno sklepajo kolektivne pogodbe, ki imajo splošna načela in določila. Kljub temu pa se lahko predstavnik delavcev z delodajalcem pogaja za dodatne pogoje oziroma pravice delavcev, ki se jih doda in vključi v kolektivno pogodbo. V tem primeru velja, da te pravice veljajo za vse delavce, ki so zaposleni pri določenem delodajalcu, ne samo za člane reprezentativnega sindikata. Ker kolektivna pogodba velja enako za vse delavce, pravic, ki so zapisane v njej, ne moremo aplicirati samo na člane sindikata, saj bi bil takšen pojav diskriminatoren do ostalih delavcev. Zakon narekuje, da lahko kolektivna pogodba obsega širši nabor pravic delavcev, ki pa morajo veljati za vse zaposlene enako. Diskriminatorna je le določba, ki narekuje, da lahko delavci, ki so člani sindikata, prejmejo dodaten dan dopusta.

V kolektivno pogodbo se vključijo tudi elementi, ki opisujejo pogoje za opravljanje sindikalnega dela. Tudi, če je to urejeno z drugo, ločeno pogodbo, je ta še vedno definirana kot kolektivna pogodba. V primeru odpovedi takšne pogodbe se uporabljajo členi Zakona o kolektivnih pogodbah

Kako se sklepajo kolektivne pogodbe v primeru, ko je pri enem delodajalcu sklenjenih več sindikatov?

Več sindikatov pri enem delodajalcu se navadno oblikuje zato, ker vsak izmed sindikatov predstavlja in zagovarja različne interese znotraj delovne organizacije. Če je sindikatov več, velja, da za njihov obstoj in delovanje zadostuje ena kolektivna pogodba. Pomembno je, da se o kolektivni pogodbi in njenih elementih med seboj pogovorijo in dogovorijo vsi reprezentativni sindikati, za njeno veljavnost pa je dovolj, če jo podpiše samo eden. Za veljavnost aneksom h kolektivni pogodbi morajo anekse podpisati vse udeležene osebe. S spremembami določb kolektivne pogodbe se mora strinjati večina zaposlenih.

Ali se za delavca splača, da je kolektivna pogodba sklenjena?

V večini primerov velja, da imajo delavci s kolektivno pogodb več pravic v delovnem razmerju, kot jih določa zakon. Seveda se lahko zgodi tudi, da so delavci zaradi kolektivne pogodbe na nekaterih področjih prikrajšani, a vendar to ni stalna praksa. Pomembno je torej, da kolektivna pogodba prinaša višjo raven pravic od minimalne ravni, ki jo določa zakon. Kljub temu so te pravice tesno povezane s panogo in dejavnostjo, s katero se delodajalec ukvarja, ter pogajalsko močjo tako delodajalca kot tudi predstavnikov sindikata. Predstavniki sindikata se lahko kadarkoli skušajo pogajati za boljše pogoje in zahtevajo aneks h kolektivni pogodbi, uspešnost pogajanja pa je močno odvisna od interesov delodajalca.

Kaj v grobem vključujejo kolektivne pogodbe?

V kolektivne pogodbe so navadno vključeni določba o višini minimalne osnovne plače, kriteriji za pridobitev dodatnih dni dopusta, določbe glede organizacije dela in delovnih zadolžitev, izobraževanja, možnosti napredovanja, pripravništvo idr. Poleg glavnih določil, ki jih že ureja zakon, pa lahko kolektivne pogodbe vsebujejo tudi dodatna določila glede pravic in obveznosti, ki jih oblikuje ena ali druga stranka. Primer dodatnih določil so izplačila jubilejnih nagrad in solidarnostni dodatki za zaposlene. Glavna prednost kolektivnih pogodb je v tem, da pripomorejo k mirnemu reševanju morebitnih sporov med delavcem in delodajalcem, saj se s pomočjo kolektivne pogodbe delavci lažje pogajajo in so potrebe po raznih stavkah veliko manjše. Če je dialog med predstavniki sindikata in delodajalci uspešen, negotovosti med zaposlenimi ni, poleg tega pa več zadovoljstva na delovnem mestu navadno pripelje tudi do boljših poslovnih rezultatov.

Kolektivne pogodbe so pogodbe, katerih narava je usmerjena k večkratnemu spreminjanju in dopolnjevanju. Spreminjanje se dogaja zaradi sprememb dejanskega stanja v posameznih panogah, zato morajo biti predstavniki sindikata tudi seznanjeni s trenutnimi razmerami v panogi, v kateri delujejo. Socialni dialogi med delavci in sindikati v praksi potekajo neprestano, saj skušajo delavci pridobiti dodatne pravice in povečati zadovoljstvo na delovnem mestu. Za uspešen dialog je ključno, da sta obe stranki pogodbe pripravljeni prisluhniti in se prilagoditi. Pri tem morata tudi upoštevati spremembe, ki se dogajajo v panogi, in te tudi vključiti v kolektivno pogodbo. Poleg sprememb v panogi je treba upoštevati tudi zakonske spremembe, predvsem glede višine osebnih dohodkov in drugih standardov glede delavskih pravic, ki jih določa zakon.

V Sloveniji imajo kolektivne pogodbe precej dolgo tradicijo in čas je pokazal, da so v našem okolju nujne ter da pripomorejo k dobrobiti prebivalstva. Kolektivne pogodbe zapolnijo pravne vrzeli, ki jih imajo zakoni, ter zaobjamejo celoten spekter pravic in obveznosti, ki izhajajo iz delovnih razmerij. Iz tega naslova je pomembno, da imamo kolektivne pogodbe in sistem za vzpostavitev kolektivnih pogodb dobro urejen ter da se praksa uveljavi tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju.