Kazalo
“Kdo deduje, če ni potomcev” urejajo Zakoniti dedni redi, ki zagotavljajo pravno urejen način razdelitve premoženja po smrti osebe.
Kdo deduje, če ni potomcev?
Zapuščino pokojnika, ki nima potomcev, dedujejo njegovi starši in zakonec. Starši pokojnika dedujejo eno polovico zapuščine, ki se mednje razdeli po enakih delih, medtem ko drugo polovico zapuščine deduje zakonec pokojnika. Če pokojnik ni zapustil zakonca, pokojnikovi starši dedujejo celotno zapuščino po enakih delih. Izjema nastane, če je zapustnik napisal oporoko.
Oseba, ki pripravi oporoko (testament), želi samostojno določiti usodo svojega premoženja po svojem staršu. Običajno to pomeni drugačno razporeditev premoženja, kot bi jo določal zakon. Če je oporoka skladna z zakonom, prepreči dedovanje po zakonu.
Vendar pa ima zapustnik pri svoji odločitvi določene omejitve, imenovane nujni deleži dedičev. Dediči lahko zahtevajo nujni delež, ki predstavlja določen delež premoženja, ki bi ga sicer podedovali, če oporoke ne bi bilo. Priporočamo, da se obrnete na našega odvetnika za dedovanje.
Drugi dedni red – dedujejo starši in morebitni drugi potomci, če ni potomcev zapustnika
V primeru, da zapustnik nima zakonca ali zakonite partnerice/partnerja oziroma potomcev, se dedovanje premakne na drugi dedni red. V tem dednem redu imajo prednost starši zapustnika. Če starši niso več živi, se premoženje razdeli med morebitne druge potomce zapustnika, kot so bratje, sestre in njihovi potomci (nečaki in nečakinje).
Dedovanje v drugem dednem redu poteka po naslednjih načelih:
- Starši zapustnika dedujejo celotno premoženje, če so še živi.
- Če starši niso več živi, se premoženje razdeli med brate in sestre zapustnika ter njihove potomce.
Tretji dedni red – dedujejo drugi družinski dediči, če ni potomcev zapustnika
Tretji dedni red vključuje druge družinske člane zapustnika, ki niso zajeti v prvih dveh dednih redih. Mednje spadajo dediči, kot so stari starši, strici, tete, bratranci, sestrične in drugi bolj oddaljeni sorodniki.
Dedovanje v tretjem dednem redu poteka po naslednjih načelih:
- Družinski dediči bodo premoženje dedovali le, če ni nobenih preživelih zakoncev ali zakonitih partnerjev, potomcev, staršev, bratov ali sester zapustnika ali drugih bližjih dedičev.
- Premoženje se bo med družinske dediče razdelilo po sorazmernih deležih, odvisno od stopnje sorodstva.
Pomembno je omeniti, da lahko zapustnik z oporoko določi drugačno ureditev dedovanja, ki odstopa od zakonitih dednih redov. Oporoka mora izpolnjevati določene pravne zahteve, da je veljavna in se uporabi pri razdeljevanju premoženja.
