oporoka

“Oporoka brez prič” je pravno izraz, ki se nanaša na oporoko, ki nima nobenih prič, tj. nobenih prič, ki bi potrdile, da je oporočitelj dejansko napisal oporoko in da je bila njegova volja resnično izražena v njej. Priča je oseba, ki lahko potrdi, da je oporočitelj sam napisal in podpisal oporoko ter da je to storil v svoji zdravi pameti in brez prisile.

Pomanjkanje prič pri oporoki lahko predstavlja pravne izzive, saj lahko dvomi o veljavnosti oporoke in izraženi volji oporočitelja. V različnih pravnih sistemih je za veljavnost oporoke lahko zahtevana prisotnost prič ali pa se zahteva, da je oporočitelj oporoko lastnoročno napisal in podpisal.

Če se srečujete s tovrstnimi pravnimi vprašanji, je priporočljivo poiskati nasvet odvetnika ali pravnega strokovnjaka, ki je usposobljen za obravnavo vprašanj povezanih z oporokami in dedovanjem v vaši pravni jurisdikciji.

V Sloveniji poleg zakonitega dedovanja poznamo tudi oporočni način dedovanja.

Oporoka ali testament je enostranska izjava in volja oporočitelja o tem, kako želi svoje premoženje razdeliti po smrti.

Oporočni način dedovanja ureja Zakon o dedovanju, in sicer od 59. do 84. člena.

Oporoko lahko napiše vsak, ki je oporočno sposoben (tj. sposoben presoje in odločanja) ter je starejši od 15 let.

Pri oporočnem načinu dedovanja sta največja dilema najpogosteje veljavnost oporoke ter njena sestava, ki lahko predstavljata tudi predmet spora.

Prvi in osnovni pogoj je, da mora biti oporoka napisana v eni od zakonsko določenih oblik, ki so naslednje:

  • lastnoročna oporoka;
  • pisna oporoka pred pričami;
  • sodna oporoka;
  • ustna oporoka;
  • mednarodna oporoka;
  • oporoka, sestavljena v tujini;
  • oporoka, sestavljena na slovenski ladji;
  • oporoka, sestavljena med izrednim in vojnim stanjem.

Katera oporoka je lahko ˇoporokaˇ brez prič?

Edina oblika oporoke brez prič je lastnoročna oporoka, ki ima svoje specifike in zakonitosti, zato je pomembno vedeti, kako naj bo napisana, da bo veljavna, njen namen pa upoštevan ter izveden.

Katerim pogojem je treba zadostiti, da je oporoka brez prič veljavna?

Oporoka brez prič je v praksi najpogostejša oblika oporoke. Pogoj za njeno veljavnost je, da je napisana lastnoročno in da je podpisana. Vsebina oporoke ne sme biti natipkana ali napisana s strani druge osebe. Bistvo oporoke brez prič je torej, da jo oporočitelj napiše sam (izjema je le pomoč druge osebe z vodenjem roke oporočitelja med pisanjem, če se slednjemu roke tresejo).

Kako je z ugotavljanjem verodostojnosti podpisa oporočitelja?

Verodostojnost oporoke brez prič v primeru izpodbijanja ugotavlja sodišče, in sicer s pomočjo sodnega izvedenca (grafologa), ki ugotovi identiteto oporočitelja.

Kako se mora oporočitelj podpisati na oporoki brez prič?

Zakon ne določa, da se mora oporočitelj nujno podpisati z imenom in priimkom. Zadostuje, da se podpiše s svojim psevdonimom, npr. »vaš oče«.

Ali je nujno navesti datum oporoke?

Datum ni obvezen in ni pogoj za uveljavljanje ter verodostojnost oporoke brez prič, vendar se zapis datuma vsekakor svetuje. V primeru, da je oporok več, nam ta podatek namreč pomaga pri ugotavljanju, katera oporoka je bila napisana nazadnje in jo je treba upoštevati.

Katere so slabosti oporoke brez prič?

V prvi vrsti je zagotovo sum glede njene verodostojnosti in avtentičnosti, običajno s strani dedičev, ter možnost za izpodbijanje oporoke.

Drugo večje tveganje pa je, da svojci ne vedo za njen obstoj, da jo morda kdo od njih skriva ali pa je ne želi predložiti, oziroma se oporoka izgubi in tako ne pride do sodišča.

Kje je smiselno hraniti lastnoročno oporoko in koga je dobro obvestiti o njej?

Svetuje se, da se tovrstna oporoka hrani pri sodišču, notarju ali odvetniku oziroma se vpiše v Centralni register oporok. Če se odločimo za katero od možnosti, je pomembno, da si priskrbimo kopijo potrdila, ki dokazuje vpis ter hrambo oporoke brez prič. Strošek vpisa znaša približno 50 €.

Vsekakor pa je smiselno o obstoju oporoke obvestiti nekoga, ki mu zaupamo.

Pomoč odvetnika pri oporoki brez prič

V primeru, da se modro odločimo za posvet pri odvetniku za dedno pravo, lahko pridobimo vse koristne informacije glede pravilne sestave oporoke brez prič, da bo ta veljavna. Posledično si lahko pravočasno uredimo tudi hrambo oporoke ter tako poskrbimo, da bo naša zadnja volja resnično uslišana.

Ocena

Evropsko potrdilo o dedovanju

Evropsko potrdilo o dedovanju

Evropsko potrdilo o dedovanju je javna listina, ki dokazuje status in pravice oseb, udeleženih v dedovanju. Uporablja se predvsem v primerih, ko ima zapuščina povezavo z več državami članicami EU.

razdelitev premoženja za časa življenja

Razdelitev premoženja za časa življenja – pogodbe, opcije in pravne rešitve

Razdelitev premoženja za časa življenja predstavlja premišljeno in pravno varno alternativo kasnejšim sodnim postopkom, kot je tožba na delitev skupnega premoženja ali zapuščinski spor.

Zapuščina brez dedičev

Sklep o dedovanju in kdaj ga potrebujete

Zapuščina brez dedičev je urejena z dednim pravom. Gre za skupek zakonov, ki urejajo pravno podlago in podajajo pravila za prenos premoženja s pokojnika na dediče.

napake pri dedovanju

Napake pri dedovanju

Ena izmed glavnih napak pri procesu dedovanja, zaradi katere pogosto pride do sporov med dediči, je pomanjkanje oporočnega interesa.

darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju

Darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju

Vprašanje, ali skleniti darilno pogodbo ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju, nima enoznačnega odgovora, saj imata obe pogodbi svoje prednosti.

darilna pogodba in dedovanje

Darilna pogodba in dedovanje

Pravni pomen darilne pogodbe v zvezi z dedovanjem, vpliv na nujne dediče, davčne posledice ter najpogostejše napake, ki jih ljudje naredijo pri prenosu premoženja.

dedovanje vnukov

Dedovanje vnukov

Dedovanje vnukov je v slovenskem pravnem sistemu pomembno, vendar pogosto premalo razumljeno področje. Vnuki sodijo v 1. dedni red.

dedovanje po bratrancu

Dedovanje po bratrancu

Dedovanje po bratrancu je pravno področje, ki pogosto sproža vprašanja, saj bratranci in sestrične v slovenskem dednem pravu ne sodijo med zakonite dedič

Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju

Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju? V praksi je izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju zahtevno.

ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko nastopi zaradi različnih vzrokov. Preverite kateri so pravni razlogi.

RAZLIKA MED POGODBO O PREUŽITKU IN POGODBO O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

Razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku

Razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju se kaže tudi v vplivu na davčne obveznosti in različne dedne posledice.

izpisek iz poročne matične knjige

Izpisek iz poročne matične knjige: Kaj je, kdo ga potrebuje in kako ga pridobiti

Izpisek iz poročne matične knjige je pomemben dokument, zlasti pri ločitvi, dedovanju in urejanju pravic v Sloveniji ter tujini.

POKLIČITE