Daek na dediščino ali davek na dedovanje je davek na dedni delež. Naš odvetnik za dedno pravo vam lahko pomaga razumeti, kdaj in v kakšnem obsegu ste dolžni plačati davek na dediščino, ter poskrbi, da bo postopek davčne odmere izpeljan zakonito in v vašo korist. Če pride do spora med dediči, vam naš odvetnik za dedno pravo svetuje, kako razdeliti premoženje in hkrati pravilno izpolniti vse davčne obveznosti, vključno z davkom na dediščino.

Davek na dediščino oziroma davek na dedovanje je torej davek, ki ga mora dedič plačati od svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je podedoval premičnino ali nepremičnino. Davek na dediščino oziroma davek na dedovanje je urejen v Zakonu o davku na dediščine in darila, predmet obdavčitve pa je premoženje, ki ga v procesu dedovanja prejme fizična oseba. Premoženje lahko podeduje tako od pravne kot tudi od fizične osebe.

Kaj vse lahko sodi v podedovano premoženje, pri čemer se mora plačati davek na dediščino?

Med premoženje štejemo nepremičnine, premičnine, stvarne ali premoženjske pravice in drugo. Pojem premičnine zajema vrednostne papirje in denar. V določenih izjemah na premičnine ni treba plačati davka na dediščino, te izjeme pa ureja omenjeni zakon. Če je skupna vrednost premičnin manjša od 5000 evrov, je dedič oproščen davka na dediščino in darila.

Davek na dediščino oziroma davek na dedovanje mora biti nujno plačan, saj v nasprotnem primeru dedič ne more dedovati. Potrdilo o plačilu davka je predpogoj za to, da se lastninska pravica prenese na dediča. Na podlagi potrdila se tudi overijo podpisi na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini.

Kdo odmeri davek na dediščino?

Davek na dediščino oziroma davek na dedovanje odmeri davčni urad. To stori na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Če se deduje nepremičnina, mora sodišče, ki je obravnavalo dedovanje, poslati sklep na davčni organ (tja, kjer leži nepremičnina). Davčni urad ima po prejemu še 30 dni časa, da odmeri davek in davčnemu zavezancu pošlje odločbo za plačilo.

Koliko znaša davčna osnova in višina davka na dediščino?

Vrednost davčne osnove je enaka vrednosti premoženja. Od tega se seveda odbijejo tudi stroški in dolgovi. Če je predmet dedovanja nepremičnina, je davčna osnova enaka tržni vrednosti nepremičnine v času nastanka davčne obveznosti. Vrednost nepremičnine ugotavlja davčni organ. Če se dedič z vrednostjo ne strinja, lahko najame pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, ki bo izračunal končno vrednost, na podlagi katere se bo nato odmeril davek na dediščino.

Višina davka na dediščino oziroma davka na dedovanje je odvisna od dednega reda in od vrednosti dediščine oziroma darila. Davčne stopnje so zapisane v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila, ta zakon pa dedne rede definira drugače kot Zakon o dedovanju.

V katerem trenutku nastane davčna obveznost?

Davčna obveznost za plačilo davka na dediščino oziroma davek na dedovanje nastane v tistem trenutku, ko se ugotovi vrednost podedovanega premoženja. V primeru daril nastane na dan prejema darila. Če gre za dedovanje, nastane obveznost v trenutku, ko sklep o dedovanju postane pravnomočen. Če pa gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju oziroma za darilno pogodbo, davčna obveznost nastane v trenutku smrti preživljanca.

V katerih primerih je dedič oproščen davka na dediščino oziroma davka na dedovanje?

Če gre za dediščino oziroma darilo, ki ga podeduje dedič prvega dednega reda, mu ni treba plačati davka na dediščino. Dediči prvega dednega reda so otroci (ali posvojeni otroci), zakonci oziroma zunajzakonski partnerji, vnuki in pravnuki. Davka na dediščino oziroma davka na dedovanje je oproščen tudi dedič, ki ima status kmeta in podeduje kmetijsko zemljišče. Davka na dediščino oziroma davka na dedovanje ni treba plačati tudi, če se dedič odloči, da bo svojo zapuščino prepustil občini, državi ali verski skupnosti oziroma jo podaril zdravstvenim, kulturnim ali dobrodelnim ustanovam in podobno.

Ali je treba dediščino ali darilo prijaviti FURS?

Pri prejemu premoženja iz tujine je pomembno pravočasno preveriti tudi, ali mora prejemnik vložiti davčno napoved oziroma o pridobitvi obvestiti Finančno upravo Republike Slovenije (FURS).

Oprostitev plačila davka in obveznost prijave nista nujno isto vprašanje. Zato zgolj ugotovitev, da zaradi sorodstvenega razmerja davka najverjetneje ne bo treba plačati, še ne pomeni, da ni treba preveriti morebitne obveznosti prijave.

Vsak čezmejni primer je treba presojati posebej

Pri dediščinah in darilih iz tujine je lahko odločilna že ena okoliščina: država, v kateri leži nepremičnina, prebivališče oziroma davčni položaj udeležencev, vrsta premoženja, sorodstveno razmerje ali način prenosa premoženja.

Zato pri premoženju večje vrednosti ni priporočljivo izhajati zgolj iz splošnega pravila, da je določena oseba v Sloveniji oproščena davka. Pred sprejemom dediščine oziroma izvedbo večjega darila je smiselno preveriti davčne posledice v obeh državah, morebitno dvojno obdavčitev in obveznosti prijave davčnim organom.

Pravočasna davčna in pravna presoja je še posebej pomembna pri dedovanju nepremičnin v tujini, večjih denarnih darilih, prenosu poslovnih deležev in vrednostnih papirjev ter kadar imajo zapustnik, darovalec in prejemnik premoženja prebivališče v različnih državah.

Na kakšen način se odmeri davek na dediščino oziroma davek na dedovanje?

Davek na dediščino oziroma davek na dedovanje se odmeri na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. To pomeni, da davčni zavezanec ne vlaga napovedi, saj ga davčni organ sam pozove k plačilu. Če gre za plačilo davka na darilo, mora ta davek plačati oseba, ki darilo prejme. V tem primeru mora davčni zavezanec prejem napovedati pri davčnem uradu najkasneje v roku 15 dni od prejema darila. Če je predmet darila nepremičnina, mora napoved oddati na urad v kraju, kjer leži nepremičnina. Če gre za premičnino, pa to naredi v tistem kraju, kjer je davčni zavezanec oseba, ki je premičnino podarila. Obveznost za plačilo davka nastane ob smrti preživljanca, zavezanec pa je obvezan, da davčno napoved odda v 15 dneh po nastanku obveznosti. Po prejemu napovedi mora davčni organ v roku 30 dni odmeriti davek. Nato ima zavezanec še 30 dni časa za plačilo davka.

Kaj se zgodi v primeru, ko dedič proda podedovano nepremičnino?

V omenjenem primeru mora davčni zavezanec poleg plačila davka na dediščino oziroma davka na dedovanje plačati tudi davek na kapitalski dobiček in davek na promet nepremičnin. Davek na kapitalski dobiček se plača v primeru, ko je prodajna cena nepremičnine višja od nakupne cene in ima lastnik ob prodaji dobiček. V tem primeru mora plačati davek na razliko v vrednosti.

Kot vrednost nepremičnine ob pridobitvi oziroma nakupu se šteje tržna vrednost, ki jo zavezanec dokaže z dokumenti. Iz tega izhaja, da ni pomembno, kakšna vrednost izhaja iz sklepa o dedovanju ali je napisana v darilni pogodbi. Davčna osnova davka na kapitalski dobiček je ravno ta dobiček oziroma razlika med nakupno in prodajno vrednostjo nepremičnine.

Omeniti je treba tudi, da se lahko davčna osnova za davek na kapitalski dobiček zniža za plačan davek na dediščino oziroma davek na dedovanje. Zniža se lahko tudi za stroške cenitve (do višine 188 evrov) in za stroške vlaganja v vzdrževanje nepremičnine.

Višina davka je odvisna od tega, koliko let je bila oseba lastnik nepremičnine. Splošna davčna stopnja davka na kapitalski dobiček znaša 25 % in se znižuje za vsakih dodatnih pet let lastništva. Po petih letih tako davčna stopnja znaša 20 %, po desetih 15 %, po 15 letih pa 0 %.

Ali lahko davek na dediščino oziroma davek na dedovanje zastara?

Roke za zastaranje davka na dediščino opredeljuje Zakon o davčnem postopku. Pravica do odmere davka na darila na podlagi zakona zastara v desetih letih od trenutka, ko bi moral urad davek napovedati, pravica do odmere davka pa dediščino pa zastara v desetih letih od dneva pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

Davčni urad davka več ne more izterjati po petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati.

Omeniti je treba tudi, da je dokazilo o plačanem davku na dediščino oziroma davek na dedovanje ključno pri prenosu lastninske pravice na novega imetnika premoženja. Brez omenjenega je novega lastnika nemogoče vpisati v zemljiško knjigo.

Davek na dediščine in darila v tujini

Pri dedovanju ali prejemu darila iz tujine se pogosto pojavi vprašanje, ali mora slovenski davčni zavezanec plačati davek tudi v Sloveniji. Čezmejni primeri so zahtevnejši, saj je treba poleg slovenskih davčnih pravil upoštevati tudi zakonodajo države, v kateri je premoženje oziroma iz katere prihaja dediščina ali darilo.

Kdaj se uporablja slovenska davčna zakonodaja?

Obdavčitev dediščin in daril v Sloveniji ureja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD). Pri čezmejnem primeru je treba najprej ugotoviti, ali konkretna pridobitev sploh spada na področje uporabe slovenskega davka.

Pomembno je razlikovati med nepremičnim in premičnim premoženjem. Pri nepremičninah je praviloma ključno, v kateri državi nepremičnina leži. Če slovenski rezident na primer podeduje stanovanje, hišo ali zemljišče v Avstriji, Italiji, Nemčiji ali na Hrvaškem, je treba upoštevati davčna pravila države, v kateri nepremičnina leži, hkrati pa preveriti tudi morebitne obveznosti v Sloveniji.

Pri denarju, vrednostnih papirjih, deležih v družbah in drugem premičnem premoženju je presoja lahko drugačna. Zgolj dejstvo, da je bilo premoženje prejeto iz tujine, zato še ne daje odgovora na vprašanje, kje in kako bo obdavčeno.

Kdo je oproščen davka na dediščino ali darilo?

Po slovenski zakonodaji je pomembno tudi sorodstveno razmerje med zapustnikom oziroma darovalcem in prejemnikom premoženja.

Dedič ali obdarjenec prvega dednega reda je pod pogoji, ki jih določa ZDDD, oproščen davka. Davčni položaj otroka, ki podeduje premoženje po svojem staršu, je zato lahko bistveno drugačen od položaja bolj oddaljenega sorodnika ali osebe, ki z zapustnikom oziroma darovalcem ni v sorodstvenem razmerju.

Oprostitev plačila davka pa ne pomeni nujno, da pri čezmejnem dedovanju ali darilu ni treba preveriti tudi drugih davčnih ali administrativnih obveznosti.

Nevarnost dvojne obdavčitve

Pri dedovanju in darilih iz tujine je posebej pomembno vprašanje dvojne obdavčitve. Do nje lahko pride, kadar lahko isto pridobitev na podlagi svojih pravil obdavčita dve državi.

Pri tem ni mogoče avtomatično uporabiti pravil, ki veljajo za dohodnino. Mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja so namreč praviloma namenjene predvsem davkom od dohodka in premoženja ter ne urejajo nujno tudi davka na dediščine in darila.

Pri vsakem čezmejnem primeru je zato treba preveriti, ali med Slovenijo in drugo državo obstaja ustrezna mednarodna ureditev ter kako zakonodaji obeh držav urejata morebitno dvojno obdavčitev.

Dedovanje nepremičnine v tujini

Pogost primer je, ko oseba, ki živi v Sloveniji, podeduje nepremičnino na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji ali drugi državi.

V takšnem primeru je treba odgovoriti najmanj na tri vprašanja: katera država je pristojna za izvedbo zapuščinskega postopka, katera država lahko obdavči pridobitev nepremičnine in ali zaradi pridobitve obstajajo dodatne obveznosti tudi v Sloveniji.

Pri tem je pomembno ločiti dednopravna vprašanja od davčnih. Dejstvo, da se zapuščinski postopek vodi v določeni državi, namreč še ne pomeni, da so s tem urejene tudi vse davčne obveznosti.

Darilo iz tujine

Podobno velja za darila. Če oseba iz tujine slovenskemu rezidentu podari denar, nepremičnino, vrednostne papirje ali drugo premoženje, je treba upoštevati vrsto in vrednost premoženja, sorodstveno razmerje med darovalcem in obdarjencem ter povezavo prenosa s Slovenijo in drugo državo.

Zlasti pri večjih denarnih nakazilih je priporočljivo hraniti darilno pogodbo in dokazila o izvoru sredstev. Bančno nakazilo samo po sebi namreč ne pojasnjuje pravnega temelja prenosa denarja.

Če na primer starši otroku, ki živi v Sloveniji, nakažejo večji denarni znesek z računa v tujini, je treba ločiti vprašanje dokazovanja izvora in pravnega temelja sredstev od vprašanja, ali je konkretno darilo zaradi sorodstvenega razmerja oproščeno davka.

Ali je treba dediščino ali darilo prijaviti FURS?

Pri prejemu premoženja iz tujine je pomembno pravočasno preveriti tudi, ali mora prejemnik vložiti davčno napoved oziroma o pridobitvi obvestiti Finančno upravo Republike Slovenije (FURS).

Oprostitev plačila davka in obveznost prijave nista nujno isto vprašanje. Zato zgolj ugotovitev, da zaradi sorodstvenega razmerja davka najverjetneje ne bo treba plačati, še ne pomeni, da ni treba preveriti morebitne obveznosti prijave.

Vsak čezmejni primer je treba presojati posebej

Pri dediščinah in darilih iz tujine je lahko odločilna že ena okoliščina: država, v kateri leži nepremičnina, prebivališče oziroma davčni položaj udeležencev, vrsta premoženja, sorodstveno razmerje ali način prenosa premoženja.

Zato pri premoženju večje vrednosti ni priporočljivo izhajati zgolj iz splošnega pravila, da je določena oseba v Sloveniji oproščena davka. Pred sprejemom dediščine oziroma izvedbo večjega darila je smiselno preveriti davčne posledice v obeh državah, morebitno dvojno obdavčitev in obveznosti prijave davčnim organom.

Pravočasna davčna in pravna presoja je še posebej pomembna pri dedovanju nepremičnin v tujini, večjih denarnih darilih, prenosu poslovnih deležev in vrednostnih papirjev ter kadar imajo zapustnik, darovalec in prejemnik premoženja prebivališče v različnih državah.