Davek na dediščino ali davek na dedovanje

DAVEK NA DEDIŠČINO ali DAVEK NA DEDOVANJE je davek na dedni delež.

Davek na dediščino oziroma davek na dedovanje je davek, ki ga mora dedič plačati od svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je podedoval premičnino ali nepremičnino. Davek na dediščino oziroma davek na dedovanje je urejen v Zakonu o davku na dediščine in darila, predmet obdavčitve pa je premoženje, ki ga v procesu dedovanja prejme fizična oseba. Premoženje lahko podeduje tako od pravne kot tudi od fizične osebe.

Kaj vse lahko sodi v podedovano premoženje, pri čemer se mora plačati davek na dediščino?

Med premoženje štejemo nepremičnine, premičnine, stvarne ali premoženjske pravice in drugo. Pojem premičnine zajema vrednostne papirje in denar. V določenih izjemah na premičnine ni treba plačati davka na dediščino, te izjeme pa ureja omenjeni zakon. Če je skupna vrednost premičnin manjša od 5000 evrov, je dedič oproščen davka na dediščino in darila.

Davek na dediščino oziroma davek na dedovanje mora biti nujno plačan, saj v nasprotnem primeru dedič ne more dedovati. Potrdilo o plačilu davka je predpogoj za to, da se lastninska pravica prenese na dediča. Na podlagi potrdila se tudi overijo podpisi na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini.

Kdo odmeri davek na dediščino?

Davek na dediščino oziroma davek na dedovanje odmeri davčni urad. To stori na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Če se deduje nepremičnina, mora sodišče, ki je obravnavalo dedovanje, poslati sklep na davčni organ (tja, kjer leži nepremičnina). Davčni urad ima po prejemu še 30 dni časa, da odmeri davek in davčnemu zavezancu pošlje odločbo za plačilo.

Koliko znaša davčna osnova in višina davka na dediščino?

Vrednost davčne osnove je enaka vrednosti premoženja. Od tega se seveda odbijejo tudi stroški in dolgovi. Če je predmet dedovanja nepremičnina, je davčna osnova enaka tržni vrednosti nepremičnine v času nastanka davčne obveznosti. Vrednost nepremičnine ugotavlja davčni organ. Če se dedič z vrednostjo ne strinja, lahko najame pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, ki bo izračunal končno vrednost, na podlagi katere se bo nato odmeril davek na dediščino.

Višina davka na dediščino oziroma davka na dedovanje je odvisna od dednega reda in od vrednosti dediščine oziroma darila. Davčne stopnje so zapisane v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila, ta zakon pa dedne rede definira drugače kot Zakon o dedovanju.

V katerem trenutku nastane davčna obveznost?

Davčna obveznost za plačilo davka na dediščino oziroma davek na dedovanje nastane v tistem trenutku, ko se ugotovi vrednost podedovanega premoženja. V primeru daril nastane na dan prejema darila. Če gre za dedovanje, nastane obveznost v trenutku, ko sklep o dedovanju postane pravnomočen. Če pa gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju oziroma za darilno pogodbo, davčna obveznost nastane v trenutku smrti preživljanca.

V katerih primerih je dedič oproščen davka na dediščino oziroma davka na dedovanje?

Če gre za dediščino oziroma darilo, ki ga podeduje dedič prvega dednega reda, mu ni treba plačati davka na dediščino. Dediči prvega dednega reda so otroci (ali posvojeni otroci), zakonci oziroma zunajzakonski partnerji, vnuki in pravnuki. Davka na dediščino oziroma davka na dedovanje je oproščen tudi dedič, ki ima status kmeta in podeduje kmetijsko zemljišče. Davka na dediščino oziroma davka na dedovanje ni treba plačati tudi, če se dedič odloči, da bo svojo zapuščino prepustil občini, državi ali verski skupnosti oziroma jo podaril zdravstvenim, kulturnim ali dobrodelnim ustanovam in podobno.

Na kakšen način se odmeri davek na dediščino oziroma davek na dedovanje?

Davek na dediščino oziroma davek na dedovanje se odmeri na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. To pomeni, da davčni zavezanec ne vlaga napovedi, saj ga davčni organ sam pozove k plačilu. Če gre za plačilo davka na darilo, mora ta davek plačati oseba, ki darilo prejme. V tem primeru mora davčni zavezanec prejem napovedati pri davčnem uradu najkasneje v roku 15 dni od prejema darila. Če je predmet darila nepremičnina, mora napoved oddati na urad v kraju, kjer leži nepremičnina. Če gre za premičnino, pa to naredi v tistem kraju, kjer je davčni zavezanec oseba, ki je premičnino podarila. Obveznost za plačilo davka nastane ob smrti preživljanca, zavezanec pa je obvezan, da davčno napoved odda v 15 dneh po nastanku obveznosti. Po prejemu napovedi mora davčni organ v roku 30 dni odmeriti davek. Nato ima zavezanec še 30 dni časa za plačilo davka.

Kaj se zgodi v primeru, ko dedič proda podedovano nepremičnino?

V omenjenem primeru mora davčni zavezanec poleg plačila davka na dediščino oziroma davka na dedovanje plačati tudi davek na kapitalski dobiček in davek na promet nepremičnin. Davek na kapitalski dobiček se plača v primeru, ko je prodajna cena nepremičnine višja od nakupne cene in ima lastnik ob prodaji dobiček. V tem primeru mora plačati davek na razliko v vrednosti.

Kot vrednost nepremičnine ob pridobitvi oziroma nakupu se šteje tržna vrednost, ki jo zavezanec dokaže z dokumenti. Iz tega izhaja, da ni pomembno, kakšna vrednost izhaja iz sklepa o dedovanju ali je napisana v darilni pogodbi. Davčna osnova davka na kapitalski dobiček je ravno ta dobiček oziroma razlika med nakupno in prodajno vrednostjo nepremičnine.

Omeniti je treba tudi, da se lahko davčna osnova za davek na kapitalski dobiček zniža za plačan davek na dediščino oziroma davek na dedovanje. Zniža se lahko tudi za stroške cenitve (do višine 188 evrov) in za stroške vlaganja v vzdrževanje nepremičnine.

Višina davka je odvisna od tega, koliko let je bila oseba lastnik nepremičnine. Splošna davčna stopnja davka na kapitalski dobiček znaša 25 % in se znižuje za vsakih dodatnih pet let lastništva. Po petih letih tako davčna stopnja znaša 20 %, po desetih 15 %, po 15 letih pa 0 %.

Ali lahko davek na dediščino oziroma davek na dedovanje zastara?

Roke za zastaranje davka na dediščino opredeljuje Zakon o davčnem postopku. Pravica do odmere davka na darila na podlagi zakona zastara v desetih letih od trenutka, ko bi moral urad davek napovedati, pravica do odmere davka pa dediščino pa zastara v desetih letih od dneva pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

Davčni urad davka več ne more izterjati po petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati.

Omeniti je treba tudi, da je dokazilo o plačanem davku na dediščino oziroma davek na dedovanje ključno pri prenosu lastninske pravice na novega imetnika premoženja. Brez omenjenega je novega lastnika nemogoče vpisati v zemljiško knjigo.