Razdelitev premoženja med dediče se nanaša na postopek, pri katerem se premoženje umrlega osebe razdeli med njegove zakonite dediče v skladu z dednim pravom. Postopek se začne po smrti osebe in se običajno izvaja v skladu z zakoni in predpisi države, kjer je umrla oseba.
RAZDELITEV PREMOŽENJA MED DEDIČE MORA BITI PRAVILNO PRAVNO UREJENA
Še vedno je vse preveč ljudi, ki se v času življenja ne želijo soočiti s tematiko o razdelitvi svojega premoženja po smrti. Razdelitev premoženja med dediče je ravno tako del življenja in je ena izmed pomembnih odločitev, s katero se je dobro spoprijeti in jo pravočasno sprejeti.
Smiselno in pravilno je namreč, da razmislimo ter se odločimo o svoji volji glede razdelitve premoženja po svoji smrti. Prav je tudi, da so dediči o tem pravočasno obveščeni. Vse preveč je namreč nevšečnosti, slabe volje in skrhanih odnosov, ko nastopita smrt in dedovanje po zakonu. Slednje se zgodi v primeru, ko razdelitev premoženja med dediče ni bila opravljena še za časa življenja zapustnika.
V nadaljevanju vam bomo s pravnega vidika pojasnili, kakšne so vaše možnosti, kako postopati in kako najbolje rešiti razdelitev premoženja med dediče.
Ena izmed rešitev, ki je v praksi vedno pogostejša, je sklenitev izročilne pogodbe oziroma pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja. Tovrstno pogodbo ureja Obligacijski zakonik, in sicer v členih od 546 do 556. Najpogosteje je predmet izročilne pogodbe nepremičnina. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da lahko izročitelj razpolaga le s tistim premoženjem, ki ga ima v danem trenutku.
S kom lahko izročitelj sklene izročilno pogodbo za razdelitev premoženja med dediče ?
V primeru izročilne pogodbe se premoženje razdeli med naslednje dediče: potomce, posvojence ali njihove potomce ter zakonca ali zunajzakonskega partnerja, torej izključno med dediče znotraj prvega dednega rodu.
Kakšne obveznosti prinaša izročilna pogodba za razdelitev premoženja med dediče ?
Razdelitev premoženja med dediče s pomočjo izročilne pogodbe mora zadostiti dvema pogojema, in sicer:
- pogodba mora sklenjena v obliki notarskega zapisa,
- pri razdelitvi premoženja morajo sodelovati vsi dediči in se s pogodbo strinjati.
V primeru, da se nekdo od dedičev z načinom dedovanja ob sklenitvi ne strinja, lahko to stori pozneje, vendar le v obliki notarskega zapisa.
Kljub nestrinjanju enega od potomcev pa tovrstna razdelitev premoženja med dediči in izročitev premoženja ostane veljavna v primerih, če tak potomec:
- umre pred izročiteljem in nima svojih potomcev,
- se odpove dediščini,
- se ga razdedini,
- je dedno nevreden.
Kakšna je prednost tovrstne razdelitve premoženja med dediče?
Zagotovo je najpomembnejša prednost in korist tako za zapustnika kot vse dediče ta, da se dedovanje uredi pravočasno, še za časa življenja zapustnika, da so vanj vključeni vsi dediči prvega rodu in da gre za najvarnejši način razdelitve premoženja med dediče. Na tak način se prepreči prepire med sorodniki, zagotovi odprto komunikacijo in zaupanje ter zmanjša možnost za nastanek naknadnih nesoglasij in dednopravnih sporov.
Kakšne dednopravne posledice ima tovrstna razdelitev premoženja med dediče?
Izročeno premoženje se pri ugotavljanju in izračunu zapuščine ne upošteva, kar pomeni, da se vračanje premoženja v zapuščinsko maso ne zgodi. To velja le pod pogojem, da se s pogodbo o razdelitvi premoženja strinjajo vsi dediči prvega rodu.
Kaj se zgodi, če se nekdo od potomcev s pogodbo ne strinja?
V tem primeru se izročeno premoženje šteje kot darilo, za katero lahko potomec, ki se s pogodbo ne strinja, po smrti zapustnika zahteva vrnitev premoženja v zapuščino. V takšnih okoliščinah se zapustnik lahko odloči o sestavi drugačne oblike pogodbe, in sicer darilne pogodbe, ki pa je mnogo kompleksnejša. Tovrstna pogodba se v primerjavi z izročilno pogodbo sme skleniti tudi z osebami, ki niso dediči prvega dednega reda. Ravno tako se lahko predmet dedovanja po smrti zapustnika na zahtevo nujnih dedičev vrača v zapuščinsko maso.
Kakšne pravice ima izročitelj ob tovrstnem načinu razdelitve premoženja med dediče?
V zameno za izročeno premoženje lahko zapustnik določi kakršno koli ugodnost ali pravico. Iz prakse so najpogostejše pravice izročitelja naslednje:
- dosmrtna renta,
- dosmrtno bivanje v nepremičnini brez obveznosti,
- skrb, nega in ostale obveznosti do izročitelja,
- drugo
Ravno tak, lahko zapustnik znotraj pogodbe ustvari določilo, da lahko prevzemnik premoženja z njim razpolaga šele po njegovi smrti.
Ali je razdelitev premoženja med dediče možno naknadno preklicati?
To je možno, vendar le pod določenimi pogoji, in sicer:
- v primeru hude nehvaležnosti s strani potomca,
- če potomec ne izpolnjuje pravic zapustnike, ki jih je ta določil (neplačevanje izročiteljevih dolgov, neplačevanje preživnine in drugo).
Če se preklic pogodbe, ki se izvaja na sodišču, izvede uspešno, je potomec dolžan prejeto premoženje vrniti.
Kakšen je stroškovni vidik razdelitve premoženja med dediče?
Glede na to, da se premoženje med dediči zgodi za časa življenja zapustnika, zapuščinskega postopka ni treba izvesti, torej stroški zapuščine odpadejo.
Potomci so zaradi zakona o dedovanju po prvem vrstnem redu oproščeni plačila davka na prejeto premoženje.
Običajni stroški so stroški notarske overitve sklenjene izročilne pogodbe ter po potrebi stroški svetovanja odvetnika za dedovanje ali dedno pravo.
