Dedovanje dolgov lahko nastane, ko ima zapustnik morebitne kredite, posojilna razmerja, in ostale dolgove.
Kazalo
DEDOVANJE DOLGOV
Svojci se po smrti najbližjih nemalokrat soočimo tudi z dedovanjem dolgov. Gre za izjemno neprijetno situacijo, ki je kompleksna in posega na mnoge ravni tako svojcev kot posameznika. Že sama smrt najbližjega je čustveno izjemno stresna, saj je treba urediti tudi vse potrebno glede pogreba, iti skozi postopek dedovanja in se nato soočiti še z morebitnimi dolgovi pokojnika, ki so lahko dediču v veliko breme.
Kateri zakon ureja dedovanje dolgov?
Dedovanje dolgov ureja Zakon o dedovanju, ki pravi, da z dedovanjem premoženja na dediča poleg premoženja in pravic preidejo tudi dolgovi in obveznosti pokojnika, ki jih ni mogoče vnaprej izključiti.
Dolgovi zapustnika so tisti dolgovi, ki izhajajo iz samega zapustnika in ne prenehajo z njegovo smrtjo, temveč se prenesejo na dediče in nastopijo po uvedbi dedovanja.
Prvo in najpogostejše vprašanje, ki zanima dediče, je, kaj vse sodi med dolgove zapustnika. Poleg obveznosti in dolgov, ki so nastali tekom njegovega življenja, med dolgove sodijo tudi stroški:
- povezani s pogrebom pokojnika,
- ki so sestavni del popisa in ocenitve zapuščine,
- zavarovanja zapuščine,
- upravitelja oziroma skrbnika zapuščine.
K dolgovom, za katere dediči ne odgovarjajo, sodijo zapustnikove denarne kazni, globe in stroški postopka o prekrških.
Ali se vsi dolgovi zapustnika prenesejo na dediče, ki posledično podedujejo dolgove?
Naslednje pogosto zastavljeno vprašanje, vezano na dedovanje dolgov, je, ali se vsi dolgovi zapustnika prenesejo na dediče. Pri tem je potrebno opozorilo, da dedič do višine podedovanega premoženja ne odgovarja zgolj s podedovanim premoženjem, temveč tudi s svojim lastnim premoženjem.
Vse dediče zanima, kako deluje dedovanje dolgov v praksi, kar je izhodišče za razumevanje in spopadanje s tovrstno tematiko. Sodišče na podlagi osmrtnice vse svojce pisno povabi na zapuščinsko razpravo. Poleg vseh prizadetih oseb, torej vseh dedičev, potomcev, zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja ter morebitnih upnikov, se lahko obravnave udeležijo tudi tiste osebe, ki menijo, da imajo do zapuščine pravico oziroma interes.
V okviru zapuščinske razprave je najprej treba ugotoviti, katero premoženje sodi v zapuščino pokojnika, katere osebe so upravičene do dedovanja ter katere pravice se prenesejo na dediče. Vsi potencialni dediči se lahko do konca obravnave odločijo in izjavijo, ali dediščino sprejmejo ali se ji odpovejo.
Ali lahko dedič poda izjavo o odpovedi dedovanju dolgov?
Dedič torej lahko poda izjavo o odpovedi dediščine, ki je nepreklicna. V tem primeru dedič ni več odgovoren za zapustnikove dolgove in se razbremeni dedovanja dolgov. Če se zgodi, da se vsi dediči odrečejo zapuščini, ta postane lastnina države ali se prenese v stečajno maso brez dedičev.
Postopki dedovanja dolgov se običajno zapletejo
Upniki do časa zapuščinske razprave večinoma oddajo terjatve do zapustnika, zato se najkasneje takrat dediče seznani z dolgovi zapustnika. Upnik lahko svojo terjatev zoper zapustnika zahteva tudi po zapuščinskem postopku, zato mora takrat predložiti ustrezen sklep o morebitni odpovedi dediščine. Postopki, povezani z dedovanjem dolgov, se radi zapletejo in do dokončne rešitve terjajo tudi več let obravnav. Zato je vsekakor mnogo lažje, da dolgov ni oziroma se dediči in zapustnik o njih sporazumejo še za časa življenja zapustnika. Ko ni moč zadostiti ne enemu ne drugemu, boste za lažje soočanje in reševanje nastale situacije potrebovali pravno pomoč izkušenega odvetnika za dedovanje dolgov.
