Odpoved dediščini oz. odpoved dedovanju se pogosto uporablja, kadar gre za specifične razloge, ki jih bomo opisali v nadaljevanju tega članka.
ODPOVED DEDOVANJU ali ODPOVED DEDIŠČINI JE ZAKONSKO UPRAVIČENJE
Odpoved dedovanju ali odpoved dediščini je zakonsko določena pravica in možnost posameznika, ki predstavlja izjavo volje in v praksi pomeni, da se zakoniti ali oporočni dedič odpove svoji dediščini po smrti zapustnika, ne glede na razlog odpovedi.
Kdaj se lahko odpovemo dedovanju ali odpoved dediščini ?
Dediščini se lahko odpovemo z lastno izjavo, toda šele po zapustnikovi smrti, in sicer na zapuščinski razpravi, ki poteka pred pristojnim sodiščem. Zadostuje, da dedič pred sodnikom izjavi, da ne želi sprejeti dediščine ter ne želi dedovati po zapustniku, vendar mora to storiti najpozneje do konca zapuščinske razprave.
Kakšen je razlog za odpoved dedovanju?
Razlogi so zelo različni in se od primera do primera razlikujejo. Običajno so osebne narave, del dogovora znotraj družine ter preostalih dedičev, ali pa gre zgolj za praktične razloge, kot je npr. izogib plačilu dolgov in drugo.
Kdo se lahko odpove dedovanju ali dediščini ?
Dediščini se lahko odpove vsak, ki je upravičen do dediščine, ne glede na to, ali gre za oporočno ali zakonito dedovanje.
Kdo se ne more odpovedati dediščini?
- člen Zakona o dedovanju pravi, da se »dediščini ne more odpovedati dedič, ki je razpolagal z vso zapuščino ali z delom zapuščine«.
Kakšna naj bo vsebina odpovedi dediščini?
Edino pravilo je, da se dedič dediščini ne more odpovedati le delno in pogojno.
Ali se dedič sme odpovedati dediščini v korist drugemu dediču, tj. sodediču?
Odpoved dediščine ali odpoved dedovanja v korist določenemu dediču se ne šteje kot odpoved, temveč gre za izjavo o odstopu svojega dednega deleža. V tem primeru lahko v izjavi navede drugega dediča, ki mu želi prepustiti svoj delež dediščine. Takrat velja, kot da bi dedič razpolagal z dediščino, zato mu z odstopom deleža morebitni dolg zapustnika ostane.
Ali lahko prekličemo odpoved dedovanja ali odpoved dediščine?
Ko smo enkrat izjavili svojo voljo o odpovedi dediščine ali odpovedi dedovanja, je ne moremo preklicati, razen če nam uspe dokazati, da je bila odpoved povzročena z uporabo sile, groženj, pretveze ali pa je bila podana v zmoti.
Kako je z odgovornostjo do dolgov?
Dedič poleg premoženja dolguje tudi zapustnikove dolgove, in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič, ki se dediščini odpove, za zapustnikove dolgove ni odgovoren.
Kdo deduje po naši odpovedi dedovanja ali odpovedi dediščine?
Naš dedni delež se razdeli med ostale sodediče. S tem, ko se dediščini odpovemo, velja odpoved tudi za naše potomce in se šteje, kot da sploh ne bi bili dediči.
Kaj lahko storimo, če želimo, da so naši potomci kljub naši odpovedi dedovanja upravičeni do dediščine?
Takrat je treba izrecno izjaviti, da se odpovedujemo le v svojem imenu. Z vidika dedovanja se to šteje, kot bi umrli pred zapustnikom in se tako naš dedni delež razdeli med naše potomce. V primeru, da so potomci mladoletni, ni potrebna odobritev pristojnega centra za socialno delo.
Kaj se zgodi v primeru, če se dediščini odpovejo vsi dediči?
Če se dediščini odpovedo vsi dediči, so k dedovanju poklicani dediči naslednjega reda.
Odpoved dedovanju ali odpoved dediščini in pravna pomoč
Poznavanje zakonodaje o dedovanju ter pripadajoče obveznosti in dolžnosti kot posledica dedovanja zagotovo terjajo podporo ustrezne pravne pomoči, zato je obisk dobrega odvetnika za dedovanje ali dedno pravo skoraj nujen.
