Kazalo
Sodna izterjava dolga je pravni postopek, s katerim upnik poskuša pridobiti plačilo neporavnanih dolgov od dolžnika prek sodišča. Ta postopek se uporablja, ko druge metode izterjave niso bile uspešne in upnik želi doseči sodno odločbo, ki naroča dolžniku, da plača dolg. Kaj je smiselno storiti pred sodno izterjavo dolga?
Prvi korak v primeru plačilne nediscipline je pošiljanje opomina. Ni zaželeno, da se upnik takoj posluži sodne izterjave dolga, sploh v primeru, ko želi s stranko ohranjati poslovni odnos. S pomočjo opomina se stranka spomni, da je dolžna denar, in se ji da še eno priložnost za poravnavo obveznosti. Kot že omenjeno, stranke včasih le založijo račun ali ga pozabijo plačati, kar pa ne pomeni, da nimajo sredstev oziroma računa ne plačajo zaradi svoje malomarnosti. Opomin lahko pošljete po pošti ali telefona, pomembno pa je, da je v njem naveden nov plačilni rok. Šele ko stranka svojih obveznosti ne poravna v roku, določenem v opominu, je smiselno razmišljati o naslednjih korakih.
Vsakemu se zgodi, da kdaj zamuja s plačilom, zato je treba vsakemu dolžniku tolerirati nekaj dni zamude. Če je vaš dolžnik tudi vaša redna stranka, s katero ste gojili lepe poslovne odnose, se sodne izterjave dolga raje izogibajte. Obstaja veliko načinov, na katere lahko izterjate svoj dolg, in vam ni treba vključiti posredovanja sodišča.
Da bi bili vedno na tekočem s plačilno disciplino svojih strank, imejte vse plačilne roke pod nadzorom. Če opazite, da določene stranke vedno zamujajo s plačilom in se ne odzivajo niti na poslane opomine, jim pošljite še zadnji opomin pred tožbo. Ključno je, da se stranke zavedajo, da mislite resno. Če so vaše storitve ali dobrine javne narave, morajo vaši opomini vsebovati 15-dnevni plačilni rok. Če pa gre za zasebno dejavnost, lahko zakonsko s sodno izterjavo dolga začnete že prvi dan po zamujenem roku plačila.
Kdaj je pametno najeti odvetnika za sodno izterjavo dolga?
Če se odločite za sodno izterjavo dolga, vam svetujemo, da se pred tem posvetujete z odvetnikom. Sodna izterjava dolga je zadnja sankcija, ki vam omogoča, da prejmete plačilo za svoje storitve oziroma dobrine. Kljub temu pa sodni postopek terja precej stroškov, ki niso povezani z odvetnikom. Ta se namreč poplača iz zneska dolga, stroški pa so povezani z raznimi sodnimi taksami. Ker ima proces sodne izterjave dolga veliko rokov, vam svetujemo, da najamete odvetnika, ki ima na tem področju izkušnje in znanje, saj vas bo vodil skozi celoten proces ter varoval vaše interese.
Kateri so koraki sodne izterjave dolga?
V prvem koraku sodne izterjave dolga morate na sodišče vložiti predlog za izterjavo. Tega je možno poslati po pošti s pomočjo posebnega obrazca, lahko pa ga pošljete tudi elektronsko. V obeh primerih mora obstajati dokaz (ki je po navadi faktura), ki dokazuje, da obveznosti niso bile pravočasno poravnane. Obrazec za pisno obliko dobite na spletni strani sodišč, enako pa velja tudi za elektronsko oddajo.
Proces sodne izterjave dolga se začne z dnem, ko sodišče prejme obrazec. Za preučitev vseh dokazov in obrazca sodišče navadno potrebuje nekaj dni. Pošlje vam tudi račun za sodno takso, ki ga morate plačati najkasneje v osmih dneh. Po plačilu sodne takse sodišče dolžniku pošlje zadnji poziv za plačilo obveznosti in mu da osem dni časa. Če do plačila ne pride, sledi sodna izterjava dolga. Dolžnik ima seveda pravico, da pošlje ugovor zoper izterjavo. Ugovoru bo odobreno, v kolikor obstajajo tehtni razlogi za neplačilo obveznosti. Če sodišče ugotovi, da dolga ni bilo možno poplačati, sodbo razveljavi. Sodišče dolžniku in upniku daje možnost, da se sama dogovorita, kako bo dolžnik svoj dolg plačal. Po navadi se dogovorita za obročno odplačevanje, ki dolžnika ne bremeni finančno v enkratnem visokem znesku, hkrati pa upniku omogoča, da ponovno preveri plačilno disciplino dolžnika. Če se dogovor sklene, naj bo ta v pisni obliki notarskega zapisa, saj se lahko stranki le tako izogneta prihodnjim sporom. V primeru, ko se dolžnik še vedno ne drži dogovora, lahko seveda upnik (s pomočjo dokazov) ponovno začne postopek sodne izterjave dolga.
Kaj pa v primeru, ko je dolžnik v osebnem stečaju?
Če ima dolžnik na svojem transakcijskem računu že blokado, je po vsej verjetnosti dolžan tudi drugim upnikom. Vsak upnik lahko to preveri na spletni strani Ajpesa. Če je upnikov več, so ti že verjetno že začeli s procesom sodne izterjave dolga. Če je upnik v procesu osebnega stečaja, sodna izterjava dolga ni mogoča. Tedaj se vse njegovo premoženje vključi v stečajno maso, iz katere so nato upniki tudi poplačani. Ob tem pa je treba omeniti, da nekateri upniki ne bodo poplačani, sploh tedaj, ko stečajna masa ni dovolj velika za vse. Upniki se iz stečajne mase namreč poplačujejo po prioritetnem vrstnem redu.
Nemalo kateri ponudnik se srečuje s plačilno nedisciplino svojih strank. Kaj lahko storite v takšnem primeru? Če se tudi vi srečujete s plačilno nedisciplino, se morate zavedati, da slednja ni nujno vedno posledica dejanske nediscipline. V življenju se velikokrat zgodijo situacije, ko zunanji dejavniki oziroma dejavniki, na katere nimamo vpliva, onemogočijo, da bi poravnali svoje obveznosti. Zaradi tega je bistveno, da znate razločiti med strankami, pri katerih je neplačilo le enkraten dogodek, in tistimi, ki nimajo plačilne discipline.