Odpoved pogodbe o zaposlitvi in vzorec

Odpoved pogodbe mora biti pravilno urejena. Postopek je odvisen od tega, ali je bila pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Odpoved pogodbe se razlikuje glede na vrsto sklenjene pogodbe. V kolikor gre za pogodbo o sodelovanju, veljajo druga pravila za odpoved kot pri pogodbah, ki predstavljajo delovna razmerja. V kolikor gre za delovno razmerje, je lahko odpoved pogodbe redna ali izredna.

Odpoved pogodbe mora biti pravno pravilno narejena

Odpoved pogodbe se mora urediti na pravilen način. Odvisno je seveda od tega za kakšno vrsto sklenjene pogodbe se gre. Odpoved pogodbe je drugačna za delovno razmerje  kot za pogodbo o sodelovanju. Za odpoved pogodbe o sodelovanju veljajo seveda drugačna pravna pravila.

Na kakšen način se napiše redna odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Pomembno je, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi napisana v obliki uradnega dopisa. Vsak uradni dopis ima v glavi zgoraj levo najprej napisane podatke o osebi, ki ta dopis piše, pod tem pa še podatke o naslovniku. Pod podatki osebe, ki odpoved piše, je na desni strani treba navesti tudi datum in kraj, v katerem je bila odpoved napisana.

Nato sledi zadeva – najbolje je, da se kot zadevo napiše »Odpoved pogodbe o zaposlitvi«. Po zadevi spustite nekaj vrstic in napišete nagovor, ki je po navadi kar beseda »spoštovani«. Po nagovoru napišete izjavo o odpovedi in na kratko opišete razloge za odpoved delovnega razmerja. Razlogi morajo biti napisani na primeren in spoštljiv način. Smiselno je, da na koncu navedete še kratko zahvalo. Pod zahvalo spustite nekaj vrstic in napišete svoje ime ter se lastnoročno podpišete. Če želite, lahko dopišete tudi datum odpovednega roka, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi, a se zavedajte, da se ta lahko v skladu z dogovorom z delodajalcem tudi skrajša. Delodajalcu lahko v odpovedi prostovoljno svetujete tudi, koga priporočate kot svojo zamenjavo.

Kaj vse so lahko vzroki za odpoved pogodbe o zaposlitvi?

• S potekom pogodbe, torej z potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena,
• s sporazumom med delavcem in delodajalcem,
• z redno ali izredno odpovedjo,
• z ukinitvijo delovnega mesta,
• iz poslovnih razlogov (reorganizacija, optimizacija,…),
• s sodbo sodišča,
• s smrtjo delavca ali delodajalca,
• po zakonu, v primerih, ko jih določa zakon,
• v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je pravni institut, ki je zakonsko opredeljena v Zakonu o delovnem razmerju, s čimer lahko katerakoli od pogodbenih strank, torej delodajalec ali delavec, neodvisno od volje druge stranke, prekine pogodbo o zaposlitvi.

Zakon o delovnih razmerjih natančno opisuje postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi . Ta mora biti izpeljan v skladu z predpisi, ustrezno in zakonsko pravilno. Kljub upoštevanju vsega navedenega, pa se rado zgodi, da pride do nerazumevanja, dvomov, čustvenih stisk in konfliktov, saj gre za izredno občutljivo področje. V izogib naštetemu, vas želimo v članku seznaniti z vsemi pomembnimi in koristnimi informacijami in vam tako olajšati celoten proces.

Kako poteka redna odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Delavec lahko delovno razmerje z delodajalcem prekine kadarkoli in brez razloga, kar imenujemo redna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

V tem primeru mora delavec spoštovati odpovedni rok, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi. Pomembno je vedeti, da v tem primeru delavcu ne pripada odpravnina ali nadomestilo za brezposelnost.

Kadar pa pogodbo o zaposlitvi redno odpove delodajalec, mora za to obstajati utemeljen razlog, in sicer:

• poslovni razlog, ki je lahko ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni in podobno (najpogostejši primeri so tehnološki višek, opuščanje oddelka ali proizvodnje, prestrukturiranje, novo vodstvo …);
• nesposobnost delavca, kadar delavec krši pogodbeni dogovor o opravljanju svojih nalog;
• kadar delavec iz krivdnih razlogov krši pogodbene in druge obveznosti;
• nezmožnost dela zaradi invalidnosti;
• neuspešno opravljeno poskusno delo.

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi se lahko delavec in delodajalec dogovorita o ustreznem denarnem povračilu ali uskladita odpovedni rok.

Izplačilo odpravnine je obvezno, kadar delodajalec odpove pogodbo iz poslovnih razlogov ali iz razloga nespodobnosti.

Če se soočate z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je lahko redna, in ste naleteli na nejasnosti ali težave, vam svetujemo, da se obrnete na nas.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je pravni postopek, na podlagi katerega delavec zaključi delo pri delodajalcu. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se razlikujejo glede na to, ali gre za odpoved pogodbe za nedoločen ali določen čas.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko izvrši ena ali druga stran, torej delavec ali delodajalec. Najbolje je, če se odpoved delovnega razmerja izvede sporazumno, v nasprotnem primeru pa lahko delavec vedno poišče tudi pravno pomoč.

Eden izmed najpogostejših razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je odpoved iz poslovnih razlogov. Poslovni razlogi se večinoma nanašajo na upad prihodkov družbe, reorganizacijo poslovanja in podobno. Drugi razlog je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi  zaradi krivdnih razlogov ali nesposobnosti opravljanja dela s strani delavca. Drugi možni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi se nanašajo na odpoved zaradi invalidnosti, odpoved zaradi neuspešno zaključene poskusne dobe in drugo. Treba je poudariti, da bolniški stalež ni utemeljen razlog za redno pogodbe o zaposlitvi, saj zakon ščiti vsakega delavca.

Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zelo pomembno, da obstaja utemeljen razlog, na podlagi katerega je onemogočeno delo pod pogoji, ki so zapisani v pogodbi o zaposlitvi. Redna odpoved mora biti izpeljana pravilno in na podlagi zakona, razlog za redno odpoved pa mora biti pisno utemeljen. Treba je tudi ustrezno dokazati, ali gre za redno odpoved zaradi poslovnih razlogov, krivdnega razloga ali nesposobnosti. Dokazno breme je na strani delodajalca.

Kdaj je odpoved o zaposlitvi lahko izredna?

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je možna le, kadar je podan eden izmed razlogov, ki so navedeni v Zakonu o delovnih razmerjih (kršitev pogodbene obveznosti, delavec v postopku izbire kandidata za delo izdaja lažne podatke, delavec najmanj pet dni ne pride na delo in o tem ne obvesti delodajalca, delavec v času bolniškega staleža ne upošteva navodila zdravnika, delavec odkloni dogovorjene naloge delodajalca in drugo. V navedenih primerih odpovednega roka ni in ravno tako ne odpravnine. V primeru, da sodišče ugotovi, da je bila odpoved nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja, delavcu pripada odškodnina v višini 18 mesečnih plač.

Pravilno izpeljan postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi vključuje naslednji elemente:

• Delodajalec je dolžan zagotoviti dokaze in ustrezno utemeljiti razloge, zaradi katerih je bila redna pogodba o zaposlitvi odpovedana (utemeljeni razlogi so navedeni v 88. členu ZDR-1),
• utemeljen poslovni razlog za redna odpoved pogodbe o zaposlitvi  se smatra takrat, ko delodajalec nima več potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (razlogi so lahko: ekonomski, tehnološki, strukturni in podobno) in ne sme biti povezana z delavcem,
• odpovedni razlog mora biti podan v pisni obliki,
• pogodba o zaposlitvi mora biti odpovedana najkasneje v 6. mesecih od nastanka utemeljenega razloga,
• pravilno izpeljan celoten postopek prekinitve pogodbe o zaposlitvi,
• redna odpoved mora vedno vsebovati odpovedni rok,
• v primeru odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti delavcu pripada odpravnina,
• odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena delavcu osebno v pisni obliki,
• kadar se delodajalec odloči za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti delavca (tudi v primeru redne odpovedi iz krivdnih razlogov ali izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi) mu mora pred podajo redne odpovedi iz tega razloga omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajša od treh delovnih dni, razen ob posebnih okoliščinah, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da to delavcu omogoči (83/(2). člen ZDR-1).

Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti izpeljana  utemeljeno, sočutno in na primeren način, upravičeno, strokovno in v skladu z zakonodajo. Pravilna komunikacija in ustreznost celotnega postopka je pri tako občutljivi tematiki ključnega pomena, v izogib neželenim končnim izidom ali morebitnim zapletom.

Svetujemo vam, da se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred tem posvetujete s pravno osebo, ki vam bo zagotovila ustreznost, varnost in strokovnost celotnega postopka ob upoštevanju vaših pravic. Naša odvetniška pisarna vam lahko pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca

Odpoved pogodbe s strani delodajalca je upravičena, če zanjo obstajajo utemeljeni razlogi, kar je natančno opredeljeno v Zakonu o delovnih razmerjih. Zakon določa, da so takšni razlogi poslovni razlogi, nesposobnost delavca, krivdni razlog delavca, nezmožnost delavca za opravljanje dela, invalidnost in podobno. Delodajalec torej ne sme dajati odpovedi iz subjektivnih razlogov. Razlog za odpoved mora biti utemeljen, jasno predstavljen in vsebinsko upravičen.

Vzroki za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca se nanašajo na odpoved iz poslovnih razlogov (npr. upad prihodkov, reorganizacija …), odpoved iz krivdnih razlogov ali nesposobnosti, odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, odpoved zaradi invalidnosti ali izredno odpoved, ki se nanaša na hujše kršitve delavca. V primeru redne odpovedi delovnega razmerja mora delavec jasno utemeljiti razlog za odpoved, saj je delavec s strani zakona precej zaščiten.

Med neutemeljene razloge za odpoved štejemo bolniško odsotnost, udeležbo v stavki, članstvo in delovanje v sindikatu, osebne okoliščine delavca, vložitev tožbe zoper delodajalca in podobno.

Bistvena vprašanja, s katerimi se srečuje delodajalec, pred odpovedjo delovnega razmerja in na katere mora poznati odgovore so;

• Kateri so razlogi za odpoved delovnega razmerja?
• Ali je odpoved redna ali izredna?
• Kakšen je odpovedni rok?
• Kakšna je odpravnina?
• Način izreka odpovedi delovnega razmerja.

V primeru redne odpovedi, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi naslednjih razlogov:

• Iz poslovnih razlogov, ki se v praksi največkrat zgodijo zaradi spremenjenih okoliščin na trgu, sprememb v delovnem procesu, sprememb dejavnosti in drugo.
• Iz razlogov nezmožnosti/nesposobnosti delavca, ko delavec svojega dela ne opravlja v skladu z dogovorom, ga opravlja prepočasi, nepravilno, nestrokovno ali nekvalitetno, kljub temu da ga je delodajalec na nepravilnosti opozoril.
• Iz krivdnih razlogov; kadar delavec krši pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec je v tem primeru dolžan dokazati krivdne razloge in delavca pred tem opozoriti na nepravilnosti.
• Nezmožnosti opravljanja dela (primer naknadne invalidnosti,..).
• Neuspešno opravljeno poizkusno delo.

Odpoved pogodbe s strani delodajalca (ne glede na to, ali gre za redno ali izredno odpoved) mora biti delavcu nujno podana v pisni obliki. To je pogoj za obstoj in veljavnost odpovedi pogodbe s strani delodajalca. Pisna oblika je edini način za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na tej podlagi, medtem ko bi bila ustna odpoved nična. Pisna oblika omogoča, da se prepreči negotovost, ki bi se lahko pojavila v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Delodajalec mora v pisni odpovedi nujno navesti razlog, zaradi katerega se je odločil za odpoved, ter ga vsebinsko utemeljiti.

Zakon delavca varuje in mu dodeljuje precej pravic. Določa posebno varstvo pred odpovedjo za predstavnike delavcev in starejše delavce (ki so dopolnili 58 let) ter delavce, ki imajo pogoje za upokojitev. Posebno varstvo velja tudi za invalide in zaposlene, ki so odsotni zaradi bolezni.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podata tako delavec kot tudi delodajalec. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni, da je pogodba prenehala veljati zaradi volje druge pogodbene stranke. Stranki lahko podata izredno ali redno odpoved. Razlika med omenjenima je, da pri izredni odpovedi pride do takojšnjega prenehanja pogodbe (brez odpovednega roka), medtem ko redna odpoved pomeni, da velja odpovedni rok. Izredna odpoved stranke je možna le, če obstaja opravičljiv razlog. Razlogi so utemeljeni v Zakonu o delovnih razmerjih in ob upoštevanju vseh okoliščin. Pri odpovedi je treba v zakup vzeti tudi interese obeh strank in, če je le mogoče, te tudi upoštevati. Prav tako velja, da delavec ob prejemu izredne odpovedi nima pravice do odpravnine.

Kako je definiran poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Kot že omenjeno, se poslovni razlog nanaša na tehnološke, strukturne ali organizacijske spremembe. Poslovni razlog se pri redni odpovedi navede, če so se na trgu zgodile bistvene spremembe, če je prišlo do sprememb v delovnem procesu ali če gre za spremembo dejavnosti delodajalca. Delodajalec lahko delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe, a ne za enako delo (torej ne za delo, ki zahteva enako izobrazbo in znanje). V tem primeru ima delavec pravico, da prejme sorazmerni del odpravnine v višini, dogovorjeni z delodajalcem. Delodajalec mora odpoved iz poslovnih razlogov podati v obdobju šestih mesecev, to obdobje pa začne teči z dnem nastanka razloga za odpoved.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delavec izročiti delodajalcu v njegovih prostorih osebno. Pošlje jo lahko tudi s priporočeno pošto s povratnico ali pa z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu.

Če se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi izroča v poslovnih prostorih delodajalca, jo je pogodbena stranka dolžna tudi prevzeti. Tudi če pogodbena stranka odpoved zavrne in je ne želi vzeti, velja, da je bila odpoved izročena. Da je bila odpoved res oddana, mora dokazati delavec. Ko delavec izroči odpoved, začne teči odpovedni rok. Ko poteče odpovedni rok, delavec pri tem delodajalcu ni več zaposlen.

Omeniti je treba, da lahko odpoved delovnega razmerja prejme tudi delavec, ki je na bolniški, ampak razlog za odpoved ne sme biti bolniška odsotnost. Zakon namreč narekuje, da se delavca na bolniški ne sme odpustiti. To v praksi pomeni, da kot razlog za odpoved delovnega razmerja delodajalec ne sme navesti bolniškega staleža, ampak mora biti razlog opravičljiv

Kako je urejen odpovedni rok pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

Odpovedni rok v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se odmeri glede na trajanje delovnega razmerja in znaša najmanj 15 dni. Namesto odpovednega roka se lahko delavcu ponudi denarno povračilo. Odpoved pogodbe o zaposlitvi se mora izročiti v pisni obliki. Delodajalec lahko delavcu ponudi tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo drugega delovnega mesta.

Odpovedni rok je rok, v katerem mora delavec kljub odpovedi še vedno opravljati delo pri delodajalcu. Na podlagi odpovednega roka imata delavec in delodajalec čas, da najdeta zamenjavo za delo. Rok teče v koledarskih dneh, prvi dan odpovednega roka pa začne teči že naslednji dan od podane uradne odpovedi na kadrovsko službo. Minimalni odpovedni roki so določeni z zakonom, a imata delavec in delodajalec manevrski prostor pri določanju roka. Pomembno je le, da nihče od njiju ni oškodovan.

Omeniti je treba, da lahko redno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejme tudi delavec, ki je na bolniški. Če je ob poteku odpovednega roka ta delavec še vedno na bolniški, velja, da se pogodba prekine naslednji delovni dan, ko delavec zaključi z bolniško. Zakon narekuje, da se delavca na bolniški ne sme odpustiti. To v praksi pomeni, da delodajalec kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne sme navesti bolniškega staleža, ampak mora biti razlog opravičljiv.

Vsak delavec ima namreč pravico do krajše bolniške odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov. Če delavec nima potrdila od zdravnika, lahko gre na bolniško za največ tri dni. Daljša bolniška odsotnost zahteva potrdilo s strani zdravnika. V času bolniške odsotnosti prejme delavec 80 % od svoje plače, delodajalcu pa to povrne ZZZS.

O odpovedi pogodbe o zaposlitvi govorimo takrat, ko delavec zaključi delo pri svojem delodajalcu. Odpoved  pogodbe o zaposlitvi se deli na redno in izredno odpoved. Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi velja, da začne odpovedni rok teči že naslednji delovni dan od dneva, ko je bila odpoved vročena. Bistvena razlika med redno pogodbe o zaposlitvi in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je ta, da pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec nima pravice do denarnega nadomestila s strani zavoda in odpravnine. Če pa gre za izredno obliko odpovedi, lahko delavec prejme oboje (nadomestilo za brezposelnost in odpravnino), odpovednega roka pa nima.

Odpoved pogodbe s strani delavca

Kot že omenjeno, lahko odpoved pogodbe o zaposlitvi poda tako delavec kot tudi delodajalec. Za veljavnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je bistveno, da je ta zapisana in izročena v pisni obliki. Zakon zanjo ne predpisuje posebne oblike, bistveno je, da je zapis formalen. Odpoved pogodbe s strani delavca je možna ne glede na to, ali je delavec zaposlen za določen ali nedoločen čas. Če gre za redno odpoved pogodbe, navedba razloga ni potrebna.

V večini primerov ima delavec po izročitvi odpovedi še določen odpovedni rok. Slednji je namenjen temu, da se v vmesnem času najde ustrezna zamenjava za delavca ter da delavec pred odhodom preda in zaključi svoje delo. V odpovednem roku lahko delavec tudi uvede svojega naslednika in ga nauči potrebnih veščin. Odpovedni rok je naveden v pogodbi o zaposlitvi. Seveda pa se lahko delavec in delodajalec tudi dogovorita za skrajšanje odpovednega roka, če obstajajo pogoji za to.

Velikokrat se delavec sprašuje tudi, ali mu pripada odpravnina oziroma nadomestilo za brezposelnost. Če gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, delavcu ne pripada odpravnina niti pravica do nadomestila za brezposelnost. Nadomestilo lahko prejmejo samo osebe, ki so brez dela ostale zaradi volje drugih, torej ne po svoji volji.

Za redno odpoved velja tudi, da mora delavec pri prejšnjem delodajalcu porabiti sorazmerni delež dopusta in prejeti sorazmerni delež regresa, ki se računa za vsak polni mesec. Seveda se lahko delavec namesto koriščenja dopusta z delodajalcem dogovori, da mu ta v denarni obliki dopust izplača, delavec pa je do konca prisoten na delovnem mestu.

Zakon ne dopušča, da bi delodajalec delavcu, ki mu do dopolnitve upokojitve manjka le še pet let, dal odpoved redne pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, brez soglasja delavca. Delavec je po definiciji zakona starejši, če ima vsaj 58 let ali več. Izjeme, pri katerih lahko delodajalec starejšega delavca odpusti brez soglasja, so v primeru, če je delavcu iz naslova zavarovanja zagotovljeno denarno nadomestilo za primer brezposelnosti do dneva izpolnitve pogojev za pokojnino. Druga izjema je, če se delavcu ponudi nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu ali če delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zadnja izjema se nanaša na primer uvedbe prenehanja poslovanja delodajalca.

Delavec lahko da redno ali pa izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delavec lahko da redno ali pa izredno odpoved. Po redni odpovedi začne že naslednji delovni dan teči odpovedni rok. V primeru redne odpovedi delavcu ne pripada odpravnina niti nadomestilo za brezposelnost, ki ga da zavod. Na drugi strani pa izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavec vroči v primeru hudih kršitev delodajalca. V primeru izredne odpovedi ni odpovednega roka, delavec pa je upravičen tako do odpravnine kot tudi do nadomestila.

Ali lahko delavec o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvesti sindikat?

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi daje delavcu pravico, da v postopek vključi tudi sindikat, če je bil njegov član ob uvedbi postopka. Sindikat mora biti o tem obveščen s strani delodajalca. Po tem ima sindikat osem dni časa, da poda svoje mnenje, in sicer na način, da odpovedi nasprotuje ali pa jo podpre, svoje mnenje pa mora nujno tudi argumentirati in podpreti z dejstvi. Če se z odpovedjo ne strinja, je to ponavadi zato, ker takšna odpoved ni v skladu z zakonom. V takšnem primeru odpoved ne učinkuje oziroma ni veljavna do preteka roka za arbitražno varstvo.

Kako pa je z dopustom?

Če se delavec in delodajalec tako dogovorita, lahko delavec v času odpovednega roka pokoristi ostali dopust ali nadure. Pomembno je samo, da to ne vpliva na odpovedni rok. Odpovedni rok se namreč izteče istočasno, ne glede na to, ali delavec porabi letni dopust ali ne. Koriščenje dopusta v času odpovednega roka mora biti sporazumno dogovorjeno. Če se delodajalec s tem ne strinja, mora delavec normalno opravljati svoje delo. Prav tako delodajalec delavca ne more prisiliti v to, da koristi svoj dopust v času odpovednega roka. Če se delavec odloči, da bo kljub nasprotovanju delodajalca koristil dopust, to velja kot hujša oblika kršitve in se sankcionira kot izredna odpoved s strani delodajalca.

Naslednji dan po vročeni odpovedi pogodbe začne teči odpovedni rok. Po preteku odpovednega roka, pogodba o zaposlitvi preneha. Delodajalec, ki delavcu redno odpove pogodbo, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti ZRSZZ.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti ta napisana v pisni obliki

Ne glede na to kakšen je razlog za redno odpoved delovnega razmerja mora biti ta napisana v pisni obliki, celoten postopek pa pravilno izpeljan. Pogodba se mora odpovedati najkasneje v 6. mesecih od nastanka utemeljenega razloga.

Kdaj redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni možna?

• Delodajalec ne sme dati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi  starejšemu delavcu (od leta 2017 je določena starost 58 let), oziroma delavcu, ki mu do upokojitve manjka do 5 let pokojninske dobe.
• Kadar so razlogi za odpoved neutemeljeni (ti so določeni v 90.členo ZDR – 1).

Način vročanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

Odpoved delovnega razmerja se vroča na naslednje načine:

• Osebno v prostorih delodajalca,
• s priporočeno pošiljko s povratnico

z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu

Odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas pomeni prekinitev zaposlitve pred iztekom dogovorjenega časovnega obdobja. Odpoved lahko poda tako delavec kot delodajalec. Enako velja tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Delavec ima pravico, da odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas poda, kadarkoli želi, pri čemer ni dolžan pojasnjevati ali utemeljevati razlogov za odpoved. Vendar mora upoštevati odpovedni rok, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi. Izredna odpoved pa se lahko poda brez upoštevanja odpovednega roka, vendar morajo zanjo obstajati utemeljeni in zakonsko določeni razlogi.

Če delodajalec poda predčasno odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas (torej pred rednim potekom časa pogodbe), mora delodajalec delavcu izplačati odpravnino. Višina odpravnine je odvisna od časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, ter plače, ki jo je delavec prejemal. Delavec odpravnine ne prejme, če se je iztekel čas, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, ali če je po izteku tega časa delavec sklenil razmerje za nedoločen čas. Bistveno je torej, da delavec razume, da se pravni termin odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas nanaša samo na primere, ko do prenehanja pride predčasno. Vedno je smiselno, da se delavec pred odločitvami posvetuje s pravnim strokovnjakom, ki mu bo znal najbolje pomagati v vsakem primeru.

Kdo lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas?

Odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas lahko poda tako delodajalec kot tudi delavec. Če jo izroči delodajalec, mora imeti za takšno odločitev upravičen razlog, ki mora biti jasno naveden tudi v sami odpovedi. Možni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas so razni ekonomski razlogi, poslovni razlogi, nesposobnost delavca za opravljanje dela, daljša bolniška odsotnost ali invalidnost. Pomembno je torej, da delodajalec ne navaja subjektivnih razlogov.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas mora biti nujno izročena v pisni obliki, saj je v nasprotnem primeru nična in neveljavna. Bistveno je razumeti, da zakon delavce precej varuje. Na podlagi zakona delodajalec ne more odpustiti delavca, ki je starejši od 58 let, ali delavca, ki ima pogoje za upokojitev.

Poznamo dve vrsti odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Poznamo redno in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če je pogodba prenehala zaradi volje ene izmed pogodbenih strank, govorimo o izredni odpovedi. Razlika med redno in izredno odpovedjo je, da pride pri izredni odpovedi do takojšnjega prenehanja delovnega razmerja, redna odpoved pa predvideva tudi odpovedni rok. Odpovedni rok je obveznost delavca, da pred prenehanjem delovnega razmerja zaključi oziroma preda svoje delo. Delodajalec ima v tem času čas, da poišče ustrezno zamenjavo za delavca, delavec pa ga morda tudi uvaja in nauči potrebnih veščin. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko delodajalec izroči le, če obstajajo zakonski in utemeljeni razlogi zanjo, ki morajo biti v sami odpovedi tudi vsebinsko pojasnjeni. Če delavec prejme izredno odpoved, nima pravice do izplačila odpravnine.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas nima zakonsko predpisane oblike

Za odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas velja, da nima predpisane posebne oblike. Bistveno je le, da je izročena v pisni obliki in da vsebuje navedbo razloga za odpoved. Če odpoved poda delavec, mu ni treba navesti razloga za odpoved. Odpoved mora biti napisana na formalen in spoštljiv način.

V primeru redne odpovedi mora delavec pri svojem starem delodajalcu porabiti tudi sorazmerni delež dopusta, enako pa velja tudi za regres. Če je tako pri delodajalcu zaposlen le pol leta in je delodajalec v tem letu izplačal 2000 evrov regresa, mora delavec po zakonu prejeti 1000 evrov. V kolikor je bil regres že izplačan in ga je delavec prejel v celoti, kljub temu, da dela ni opravljal vse leto, mora sorazmerni delež regresa delodajalcu vrniti.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je definirana kot odpoved, ki je bila podana pred iztekom časa, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi. Podobne značilnosti ima tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Glavna naloga delavca po podaji odpovedi je, da upošteva in spoštuje odpovedni rok. Večina zaposlenih se odloči, da bodo po končanem delu koristili še preostale dni dopusta in si vzeli nekaj časa za počitek pred novo zaposlitvijo. Če se delavec in delodajalec tako dogovorita, lahko delodajalec ponudi denarno izplačilo za dopust delavca, kar pomeni, da delavec namesto dopusta še vedno prihaja na delo.

Če je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu izročena pred pretekom roka delovnega razmerja, mora delodajalec izplačati odpravnino. Kakšno odpravnino bo delavec prejel, je odvisno od števila let zaposlitve pri tem delodajalcu in višine plače delavca. Če se je čas, ki je bil dogovorjen za delovno razmerje, že iztekel, odpravnina delavcu ne pripada.

Če se vam porajajo vprašanja, vezana na vaše delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, je najbolje, da se posvetujete z odvetnikom. Prav tako se lahko na pravno pomoč obrnete pred podpisom pogodbe o zaposlitvi, da vam pravnik dobro pregleda vsebino pogodbe in poda svoje mnenje. Delavec se mora pred podpisom pogodbe in vstopom v delovno razmerje zavedati tako svojih obveznosti in pravic kot tudi obveznosti in pravic delodajalca. Naša odvetniška pisarna vam bo z veseljem pomagala pri kateremkoli vprašanju, zato se lahko vedno obrnete na nas.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas

Stranke se pogosto sprašujejo, ali je delavcu, ki je zaposlen za nedoločen čas, sploh mogoče predložiti odpoved pogodbe. Treba se je zavedati, da za pogodbo o zaposlitvi za določen čas velja, da se stranki ne pogovarjata o koncu delovnega razmerja. Kljub temu lahko pogodbo prekine tako delavec kot delodajalec. Za odpoved pogodbe za nedoločen čas obstajajo zakonska pravila, ki jih je treba spoštovati. Ključno je, da obstaja dovolj dober razlog za to vrsto odpovedi.

Kdo lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas?

Odpoved pogodbe za nedoločen čas lahko poda tako delodajalec kot tudi delavec. Če jo poda delodajalec, je izredno pomembno, da zanjo obstaja utemeljen razlog. Delodajalec odpovedi pogodbe za nedoločen čas ne more podati na podlagi svojega subjektivnega mnenja, saj zakon jasno določa, kateri razlogi so opravičljivi.

Poznamo dve vrsti odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas?

Poznamo dve vrsti odpovedi, in sicer izredno ter redno odpoved. Omeniti je treba, da lahko tako delavec kot tudi delodajalec odpoved pogodbe za nedoločen čas podata kadarkoli, obstaja pa določeno pravno varstvo. Delavec lahko odpoved pogodbe za nedoločen čas poda brez utemeljitve in posebnega razloga (v praksi je najpogostejši razlog boljša ponudba pri drugem delodajalcu). Na drugi strani lahko delodajalec za odpoved navede poslovni razlog, ekonomski razlog in podobne utemeljene razloge. Eden izmed primerov je na primer preoblikovanje organizacijske oblike družbe, zaradi česar delovno mesto več ni potrebno. Možni razlogi so tudi nesposobnost delavca za opravljanje dela, invalidnost, povzročitev poslovne škode, goljufija in podobno.

Ali mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas izročena v pisni obliki?

Za veljavnost odpovedi pogodbe za nedoločen čas je nujno, da je ta izročena v pisni obliki. V njej mora delodajalec vsebinsko obrazložiti razlog za odpoved. Če je odpoved podana ustno, ni veljavna.

Oblika pravnega varstva je odpovedni rok. Ta je definiran v vsaki pogodbi o zaposlitvi, spoštovati pa ga mora tako delavec kot tudi delodajalec. Odpovedni rok je namenjen temu, da se v vmesnem času najde ustrezna zamenjava za delavca oziroma da zaposleni zaključi svoje delo ter si poišče novo zaposlitev. Delodajalec in delavec se lahko dogovorita tudi za skrajšanje odpovednega roka, s čimer se morata oba strinjati.

Pogodba za nedoločen čas delavca varuje v večji meri kot pogodba za določen čas. Razlogi zanjo so različni, bistveno pa je, da delavec in delodajalec spoštujeta odpovedni rok. Če odpoved poda delavec, mu ne pripada odpravnina. Prav tako se ne more prijaviti na zavod in prejemati nadomestila za brezposelnost. Če odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas poda delodajalec in utemelji razlog zanjo, mora delavcu izplačati odpravnino ali pa se lahko ta prijavi na zavod in prejema nadomestilo. Višina odpravnine je odvisna od dveh glavnih dejavnikov, in sicer višine plače delavca ter števila let zaposlitve pri tem delodajalcu.

V grobem se odpravnina izračuna iz osnove, ki predstavlja povprečje trimesečne plače, ki jo je imel zaposleni pri tem delodajalcu. Če je bil delavec zaposlen manj kot eno leto, mu odpravnina ne pripada. Če je bil zaposlen do 10 let, mu pripada 20 % od osnove, ki je pomnožena s številom let zaposlitve. Do 20 let zaposlitve delavcu pripada 25 % osnove, ki je pomnožena s številom let. V primeru zaposlitve 20 let ali več pa delavec prejme najvišjo odpravnino, in sicer 33 % osnove, ki je pomnožena z leti zaposlitve.

Pomemben je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas

Na kakšen način se izvede prekinitev dela, je odvisno od razloga za odpoved. Delavec in delodajalec se lahko sama dogovorita o pogojih zanjo, pogajanja pa so navadno tudi najboljša rešitev za zadovoljstvo obeh pogodbenih strank. Če gre za sporazumno odpoved, ima več možnosti pri pogajanjih zaposleni, saj lahko vpliva na skoraj vsa določila. Na drugi strani pa se lahko odpoved iz poslovnega razloga izvede s postopkom UWV. Ta postopek se uporablja tudi v primeru invalidnosti zaposlenega. Gre za to, da mora delodajalec pred odpovedjo zaprositi za dovoljenje za odpust. Če omenjenih postopkov ni možno izpeljati, ima delodajalec možnost, da odpoved izvede s pomočjo okrožnega sodišča. To izvede na način, da na sodišče vloži zahtevo za prekinitev pogodbe o zaposlitvi.

Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas je treba upoštevati tudi regres in letni dopust. Če je odpoved izročena v sredini leta, ima delavec pravico do sorazmernega deleža dopusta in regresa. Če po preteku odpovednega roka začne z delom drugje, mora nov delodajalec izplačati še preostanek regresa. Prav tako pri novem delodajalcu v koriščenje prejme sorazmerne dneve dopusta.

Pomembna je tudi razlika o tem kdo odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas

Delavec, ki je zaposlen za nedoločen čas, lahko pogodbo odpove, če upošteva in spoštuje odpovedni rok. Pri tem ni nujno, da ima utemeljen razlog, za odpoved pa se lahko odloči kadarkoli. Hkrati mora delavec upoštevati, da izgubi pravico do nadomestila za brezposelnost in prehodnega nadomestila. Eden izmed najpogostejših razlogov za odpoved je druga, bolje plačana služba pri drugem delodajalcu.

Na drugi strani mora imeti delodajalec za odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas utemeljen razlog. Pred odpovedjo je smiselno preveriti, ali je možna sporazumna odpoved pogodbe. Utemeljeni razlogi za odpoved s strani delodajalca zajemajo ekonomske razloge, neustrezno delovanje, prekinjeno delovno razmerje, dolgotrajno odsotnost delavca ali invalidnost, krivdno dejanje ali zavrnitev dela. Prav tako so utemeljeni razlogi razne goljufije, kraje ali nasilje delavca. V omenjenih primerih delodajalec za dovoljenje ne potrebuje soglasja sodišča, razlog mora le dobro utemeljiti.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi se izvede glede na razlog, ki je bil izbran za odpoved. Ena izmed možnosti je medsebojni dogovor med delavcem in delodajalcem. Zavedati se je treba, da so v takšnih primerih vedno možna pogajanja med delodajalcem in delavcem, pri čemer imata tako delavec kot tudi delodajalec manevrski prostor. V primeru sporazumne odpovedi ima po navadi več manevrskega prostora delavec, saj lahko vpliva na vsa določila. Druga možna oblika postopka je postopek prek UWV. O tem postopku govorimo, ko je bila odpoved podana zaradi ekonomskih razlogov ali dolgotrajne invalidnosti delavca. Za veljavnost odpovedi mora delodajalec zaprositi za dovoljenje za odpust. Če nobena od omenjenih možnosti ni mogoča, delodajalec postopek začne na okrožnem sodišču, in sicer tako, da vloži zahtevo za prekinitev pogodbe o zaposlitvi.

Kako je najbolje izpeljati postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

Najbolje je, če je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpeljan sporazumno. To pomeni, da se delavec in delodajalec strinjata o prekinitvi delovnega razmerja. Strinjata se tudi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz prekinitve delovnega razmerja. Pomembno je, da je sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi zapisana v pisni obliki ter podpisana s strani delavca in delodajalca. Sporazumna oziroma redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je odpoved, na podlagi katere delavec ne more prejeti nadomestila in odpravnine.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je tudi v primeru, da ga poda delavec zakonsko opredeljen v Zakonu o delavnih razmerjih. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je za delodajalca lahko sila neprijetna situacija in mora biti poučen in seznanjen z vsemi zakonitostmi, pravnimi dejstvi in pravilno izvedbo celotnega postopka. Podrobneje bomo pogledali kako je v tem primeru z odpovednim rokom, letnim dopustom, regresom in obveznostim zaposlenega.

V primeru, da je bil delavec zaposlen manj kot leto dni, je odpovedni rok 15 dni in 30 dni, če je bila zaposlitev daljša (pogodba o zaposlitvi, lahko določa sicer daljši rok odpovedi, a ne sme presegati 60 dni).

Delavcu pripada sorazmerni delež letnega dopusta za vsak polni mesec zaposlitve pri delodajalcu. V primeru, da delavec poda odpoved po 31. marcu, ko mu je delodajalec že odmeril dopust za tekoče leto, ga mora po prejeti odpovedi odmeriti ponovno. V primeru, da delavec dopusta ni izkoristil v celoti, se lahko z delodajalcem dogovori za odškodnino za neizrabljen dopust, obstaja pa tudi možnost prenosa neizrabljenega dopusta k novem delodajalcu.

Tudi pri regresu, ki je vezan na pravico do dopusta, pripada delavcu sorazmerni delež regresa za vsak polni mesec zaposlitve. Rado se zaplete, ko se pogodba prekine izven tega dneva (znotraj meseca), takrat se uporabi individualna presoja, sporazumen dogovor med delavcem in delodajalcem ali pravni nasvet svetovalca. V primeru, da je do prekinitve pogodbe o zaposlitvi prišlo po izplačilu regresa, je delodajalec upravičen do povračila preveč izplačanega regresa (kar lahko stori z pobotom ob izplačilu zadnje plače), toda vedno v dogovoru z delavcem.

Obveznosti zaposlenega do delodajalca po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi so lahko povračilo (vračilo ustreznega deleža) za morebitna izobraževanja, interno posojilo in podobno.

Naša odvetniška pisarna pomaga pri postopkih in reševanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi tako delavcem kot delodajalcem. V primeru, da potrebujete pomoč ali pravni nasvet, nas brez pomislekov pokličite!

Kaj pomeni sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi se izvede takrat, ko se delavec in delodajalec o prekinitvi poslovanja strinjata ter imata enak pogled na obveznosti in pravice, ki izhajajo iz takšne prekinitve. Sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti pripravljena v pisni obliki ter podpisana z obeh strani. V primeru sporazumne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec ne more prejeti odpravnine in denarnega nadomestila.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi še kot zaključni povzetek

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je nekaj, s čimer se znotraj aktivnega življenjskega obdobja zaposlitve srečuje marsikdo in je nekaj povsem običajnega.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja značilnosti in zakonitosti, vezane na pogodbo o zaposlitvi in njeno prekinitev oziroma odpoved.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi se lahko zgodi s strani delodajalca, ki odpove pogodbeno delovno razmerje z delavcem, ali pa jo odpove delavec sam in tako prekine delovno razmerje z delodajalcem.

Na začetku je pomembno poudariti, da obstajata dve vrsti odpovedi delovnega razmerja – redna in izredna. Bistvena razlika med njima je, da ima redna odpoved določen odpovedni rok, medtem ko izredna odpoved začne veljati takoj, brez odpovednega roka. Pri izredni odpovedi delavcu prav tako ne pripada odpravnina ali nadomestilo za brezposelnost.

Preden se dokončno odločite za odpoved pogodbe o zaposlitvi, vam želimo podati nekaj koristnih nasvetov, o katerih velja razmisliti:

Še preden oddate oziroma dokončno prekinete pogodbo o zaposlitvi, temeljito razmislite o slednjem:

• kaj je razlog odpovedi,
• ali je razlog tehten in upravičen,
• ali ste se z delodajalcem o svojem vzroku odpovedi pogovorili,
• ali vam je delodajalec ponudil boljše pogoje ali zamenjavo delavnega mesta,
• pred pogovorom z delodajalcem si zapišite, kaj vas bremeni in kakšni so vaši predlogi oziroma novi pogoji,
• temeljito razmislite, kakšno vrsto dela bi želeli opravljati, na kakšen način, kje ter za kakšno plačilo,
• v primeru, da ste našli novo delovno mesto, naredite temeljito primerjavo med sedanjim in bodočim delovnim mestom ter se o tem pogovorite z nekom, ki vas dobro pozna in mu zaupate.

Ko ste prepričani, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi vaša dokončna odločitev, je pomembno, da jo napišete v pisni obliki in oddate. Čeprav gre za formalnost, je ključnega pomena, da je odpoved pravilno napisana in vsebuje ključne podatke, kot so:

• vaši podatki,
• naslov podjetja in ime ter priimek osebe, na katero naslavljate odpoved,
• naslov dopisa: »Obvestilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi«,
• datum ter vaš podpis.

Pri obvestilu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nekaj stavkih jasno in razločno navedite dejstva, ni pa vam treba navesti razloga za odpoved. Dodajte, da želite sporazumno odpoved pogodbe o zaposlitvi v čim krajšem času. V primeru, da ta ni možen, se je treba držati odpovednega roka.

V primeru izredne odpovedi pa velja pravilo, da ni odpovednega roka in odpoved začne veljati takoj. Razlogi za izredno odpoved se lahko razlikujejo in so odvisni od primera do primera, a običajno imajo skupno točko, in sicer prihaja do nesoglasij in porušenega odnosa med delodajalcem in delavcem, ki ju ni mogoče rešiti na drugačen način kot z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pomemben razlog v takšnem primeru je bistven in mora biti utemeljen. Delavec v tem primeru ni upravičen do odpravnine ali denarnega nadomestila za brezposelnost.

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podata tako delavec kot delodajalec. Možnosti takšne odpovedi so navedene v 110. členu ZDR-1.

Ne glede na vzrok odpovedi je smiselno, kolikor je le mogoče, ohraniti dober medsebojni odnos in odprta vrata za morebitno nadaljnje sodelovanje.

Kadar je odpoved delovnega razmerja sporazumna, običajno poteka gladko, brez težav in nesoglasij. Vendar se včasih pojavijo težave in nezadovoljstvo ali celo kršitve delavčevih pravic, ko gre za izredno odpoved delovnega razmerja. Če se znajdete v takšni situaciji in menite, da so bile vaše pravice kršene ali so se pojavile nepravilnosti oziroma nepoštenosti, vam svetujemo, da se posvetujete z odvetnikom, specializiranim za delovno pravo. Presenečeni boste, kako vam bo odvetnik pomagal rešiti vaše težave in olajšal vaše skrbi.