Izterjava dolga

Izterjava dolga je zadnja opcija v primeru plačilne nediscipline dolžnika. V današnjem času je plačilna nedisciplina, ki je definirana kot neredno plačevanje obveznosti dolžnika, vse pogostejša. Z njo se sooča vse več podjetij, zanje pa to ne predstavlja prevelike težave, dokler so zneski majhni, in v večini primerov neplačnikov zadostuje že opomin.

Kdaj je plačilna nedisciplina največja?

Ko imamo gospodarsko krizo oziroma recesijo, se veliko podjetij srečuje z likvidnostnimi težavami. Če podjetja nimajo zadostnih sredstev za poplačilo svojih obveznosti, se hitro zgodi, da zapadejo v začaran krog. Nelikvidnost je pojem, ki se nanaša na dolgotrajnejšo plačilno nesposobnost podjetja, ta pa v večini primerov izhaja iz tega, da podjetnik nima zadostnih rezerv za primere, ko se znajde v težki finančni situaciji ali pa ni zmožen dobiti kredita.

Kaj je prvi korak pred izterjavo dolga?

Izterjava dolga je, kot že omenjeno, zadnji korak za plačilo obveznosti dolžnika. Pred tem korakom upniku svetujemo, da najprej pošlje opomin in tako neplačnika spomni, da je dolžan poplačati določen znesek denarja. Velikokrat se namreč zgodi, da dolžnik nehote založi račun oziroma ga morda samo pozabi plačati. Opomin se v večini primerov pošilja po telefonu ali pa v obliki dopisa na e-mail ali po pošti. Smiselno je, da dobi dolžnik pred izterjavo dolga vsaj še eno možnost, da poplača svoje zastarele obveznosti v najkrajšem možnem času.

Ob tem se tudi podjetniki morajo zavedati, da je vsakemu dolžniku treba tolerirati nekaj dni zamude, saj se nemalokrat zgodi, da obstajajo zunanji dejavniki, ki vplivajo na neplačilo obveznosti, niso pa povezani s plačilno nedisciplino. Zaradi tega je smiselno, da se dolžniku pošlje opomin šele nekaj dni kasneje, kot je dejanski rok za plačilo obveznosti. V opominu je treba nujno navesti nov rok plačila obveznosti in tako ponovno »preveriti« disciplino plačevanja dolžnika. Če dolžnik (kljub poslanemu opominu) svojih obveznosti še vedno ne poravna, je naslednji smiseln korak izterjava dolga.

Če gre za redno stranko, izterjava dolga predstavlja zadnjo sankcijo. Preden dolg izterjate, vam svetujemo, da raje izberete milejšo obliko sankcij, in sicer se na primer odločite za prekinitev dobave ali opravljanja storitve.

Ključno je, da imate plačilne roke pod nadzorom, ob tem pa seveda nekaj dni zamude tudi tolerirate. Če se odločite, da boste zaradi plačilne nediscipline svojo stranko sankcionirali z izterjavo dolga, pred tem obvezno pošljite še zadnji opomin pred tožbo. Z njim boste stranko opozorili, da ima zadnjo možnost za poplačilo svojih obveznosti. Ob poslanem opominu pred tožbo namreč večina strank poravna svoje račune, saj se želijo izogniti izterjavi dolga. Svetujemo vam, da izterjave dolga nikoli ne uporabljate takoj, še posebej v primeru, ko s stranko želite ohraniti poslovne odnose. Kljub temu pa vam zakon omogoča, da to storite že prvi dan po preteku roka za plačilo (ne da bi poslali opomin), razen v primeru, ko gre za javne storitve ali dobrine. Tedaj mora biti ob neplačilu stranki poslan pisni opomin, ki mora vsebovati vsaj 15-dnevni rok plačila.

Ali je pri izterjavi dolga smiselno imeti odvetnika?

Če ste opomin že poslali in se stranka nanj ni odzvala, lahko zadevo dodatno poostrite in stranko pozovete prek odvetnika. Odvetnik lahko pred izterjavo dolga stranki pojasni, kakšni so dodatni stroški, ki jo čakajo v primeru neplačila in ki so povezani s sodnimi postopki. Odvetnika je smiselno najeti predvsem tedaj, ko se stranka ne odziva ali se neplačevanje obveznosti ponavlja. Pomagal vam bo, da boste po sodni poti pridobili plačila, ki jih stranka dolguje, ter vas zagovarjal na sodišču, če bo to potrebno. Stroški odvetnika se v primeru izterjave dolga prištejejo k izvršilnim stroškom in tako ne predstavljajo dodatnega finančnega pritiska na upnike.

Kaj pomeni zastarel rok?

Izterjava dolga je zakonsko možna že prvi dan zamude plačila dolžnika. A vendar so stalne prakse takšne, da upniki izterjavo dolga uporabljajo šele na koncu in ta predstavlja zadnjo sankcijo, ko več ni drugih opcij za plačilo. Ob tem je treba omeniti, da lahko terjatve tudi zastarajo, kar pomeni, da z ukrepi ne smete čakati in odlašati predolgo. Ko terjatve zastarajo, nimate več pravice zahtevati poplačila dolga. Splošni časovni okvir do zastaranja terjatev je pet let, obstajajo pa tudi izjeme. Če gre za gospodarske posle, lahko terjatve zastarajo že v treh letih. Določene vrste terjatev pa zastarajo že v enem letu – to so terjatve do gospodinjstev za dobavo plina, električne energije, toplotne energije, terjatve za uporabo telefonov …

Kako poteka postopek izterjave dolga?

Če kljub poslanim opominom in ostalim sankcijam, s katerimi ste skušali doseči, da stranka poplača svoje dolgove, stranka obveznosti še vedno ni poravnala, lahko dolg izterjate po sodni poti. Proces izterjave dolga je precej kompleksen in ima ogromno rokov, ki se jih je treba držati, zato vam svetujemo, da ob tem pridobite odvetniško pomoč. Odvetnik bo za svojo pomoč obdržal določeno vsoto izterjanega denarja.

Prvi korak izterjave dolga je vložitev predloga za izvršbo na sodišče. Predlog lahko pošljete pisno neposredno na sodišče ali pa elektronsko prek posebnega obrazca. Obrazec, ki ga moreta izpolniti in pisno poslati na sodišče, dobite na spletni strani sodišč. Obrazec ima naziv Predlog za dovoljenje izvršbe na podlagi verodostojne listine (»obrazec CoVL«). Poleg obrazca morate priložiti še račune in opomine, ki jih stranka ni plačala.

Kot že omenjeno, pa lahko izterjavo dolga začnete s poslanim elektronskim obrazcem. Na spletni strani portala e- sodišča za  se morate najprej registrirati, za to pa potrebujete samo svoj elektronski naslov. Ko izpolnite elektronski obrazec, sledite postopku, ki vas vodi. Ko pridete čez celoten postopek, vam sistem izračuna tudi sodno takso, to pa morate plačati v osmih dneh od vročitve predloga za izterjavo dolga. Sodišče vlogo obdela v nekaj dneh od prejema obrazca, dolžnik pa ima nato osem dni časa, da še zadnjič plača svoj dolg. Če do plačila ne pride, sledi izterjava dolga.

Dolžnik ima pravico, da poda tudi ugovor na izterjavo dolga, to pa podaljša celoten proces in čas za poplačilo. Pravico ima, da v osmih dneh od prejema sklepa poda ugovor in tako svojemu dolgu nasprotuje. V tem primeru se sklep razveljavi, sledi pa tožba. Dolžnik ima pravico tudi, da se izven sodbe z upnikom skuša dogovoriti, kako bo svoj dolg poplačal. Stalna praksa so poplačila po obrokih. V primeru dogovora se ustavi postopek izterjave dolga in se tako izogne nepotrebnim dodatnim stroškom, ki jih za posredovanje terja sodišče. Plačilo po obrokih terja ustrezen dogovor, ki ga je najbolje skleniti v pisni obliki. V sklepu naj bodo navedeni rok plačila, znesek mesečne obveznosti in vsi ostali parametri, ki so vezani na obročno odplačevanje. Smiselno je tudi, da je takšen dogovor notarsko overjen in se tako upnik kot dolžnik zavarujeta pred morebitnimi nesporazumi. Če dolžnik kljub dogovoru svojih dolgov še vedno ne poplačuje, lahko ponovno pričnete s postopkom izterjave dolga po sodni poti.

Za konec pa še nekaj nasvetov …

Pred izterjavo dolga se obvezno prepričajte, ali ima vaš dolžnik morda že blokiran svoj transakcijski račun. Podatki o blokadah so na voljo na Ajpesu. V primeru blokade je navadno dolžnik dolžan tudi ostalim in so ti že pričeli s procesom izterjave dolga. Več upnikov hkrati pomeni, da se celoten proces izterjave dolga še dodatno podaljša in obstaja manj možnosti za vaše poplačilo. Če je dolžnik v osebnem stečaju, to pomeni, da izterjava dolga več ni možna. Dolg se v tem primeru prišteje v stečajno maso, upniki pa se poplačajo po prednostnem vrstnem redu.

Ocena

Related posts

Call Now ButtonPOKLIČITE