Pritožbo zoper sklep o izvršbi je treba običajno oddati v roku 8 dni od prejema, ravno tako pa se lahko nanj odzove in ugovor poda tudi sam upnik. V primeru, da se upnik ne odzove, se šteje, da se z vsemi navedbami strinja.
PRITOŽBA ZOPER SKLEP O IZVRŠBI
Zagotovo si nihče ne želi vpletenosti v izvršbo, a lahko tovrstna situacija doleti prav vsakega od nas. Z izvršbo se srečamo, ko naš upnik prek sodišča terja svoj dolg. V večini primerov gre za neporavnane račune, kot so neplačani davki, prekrški, preživnine in podobno.
Izvršba je torej sodni postopek in kadar je ta upravičena, sodišče upniku izda sklep o izvršbi. Običajno je zahteva upnika poplačilo dolga iz sredstev, ki jih ima dolžnik na svojem računu, blokada računa ali celo rubež premičnin, nepremičnin, vrednostnih papirjev in drugo.
V večini primerov se izvršba zgodi na podlagi verodostojne listine, torej računa, menice ipd., ki jo mora upnik prek portala e-Sodstvo vložiti na centralni oddelek za verodostojno listino.
Sklep o izvršbi vsebuje podatke o tem, kdo je naš upnik, za kakšne vrste dolga gre, kdaj je ta nastopil, kakšna je višina dolga ter ostale podrobnosti.
Po prejemu sklepa o izvršbi imate dve možnosti – ali dolg v roku 8 dni po prejemu poravnate ali pa se odločite za pritožbo zoper sklep o izvršbi. Pritožbo zoper sklep o izvršbi običajno vložimo takrat, kadar se z vsebino izvršbe ne strinjamo. Je pa res, da je nestrinjanje zakonsko omejeno, saj se mora ugovor nanašati zgolj na ustrezne zakonsko določene razloge.
Upravičeni razlogi za pritožbo so običajno naslednji:
- ko je sodišče, ki je izdalo sklep, nepristojno,
- če listina, ki je bila predlagana, ni izvršilni naslov,
- če odločba še ni izvršljiva,
- če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve,
- kadar je bila izvršba dovoljena na stvareh, ki za to niso upravičene.
Pritožbo zoper odločbo o sklepu se sicer lahko vloži tudi iz drugih razlogov, a je treba ločiti, ali gre za pritožbo zoper sklep verodostojne listine ali pritožbo zoper izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, torej zoper sodbo ali notarski zapis.
Kako je treba sestaviti pritožbo zoper sklep o izvršbi in na kaj mora biti posameznik še posebej pozoren?
V prvi vrsti je treba biti pozoren na rok oddaje pritožbe, ki je, kot že rečeno, običajno 8 dni od prejema sklepa. Prepozno oddane pritožbe so večinoma zavrnjene brez vsebinske razlage. Treba je torej pridobiti podatke o pritožbenem roku, plačilu upravne ali sodne takse ter o organu, ki vodi primer.
Oblika pritožbe ni strogo določena, a kot je praksa pri tovrstnih uradnih besedilih, je treba v glavi dokumenta navesti svoje ime, priimek ter naslov, pod njim pa naziv in naslov naslovnika. Spodaj se dopiše še kraj in datum ter doda lastnoročni podpis. Dokument naslovimo s »Pritožba zoper sklep o izvršbi«. V nadaljevanju obvezno napišemo številko akta oziroma primera, datum ter izdajatelja, zoper katerega vlagamo pritožbo.
V vsebinskem delu natančno argumentiramo in pojasnimo razlog izpodbijanja oziroma svoje pritožbe, torej navedemo pomanjkljivosti akta, nepravilnosti, pomanjkljivo ali napačno navedena dejstva in podobno. Zaželeno in priporočljivo je tudi, da priložimo dokaze, ki podpirajo razlog našega ugovora in pritožbe.
Vedno se sklicujemo na dejstva in navajamo zgolj tiste podatke, ki jih je moč preveriti. Končni izid pritožbe zoper sklep o izvršbi je odvisen od ustrezne argumentacije in uporabljenega besedišča. Ravno zato je več kot priporočljivo, da takoj ob prejemu sklepa o izvršbi poiščete pomoč odvetnika za pritožbo zoper sklep o izvršbi in tako poskrbite za najboljši možen izid, še posebej, če so v postopek vpleteni višji zneski.
