Pritožba zoper sklep o izvršbi

Pritožbo zoper sklep o izvršbi je treba običajno oddati v roku 8 dni od prejema, ravno tako pa se lahko nanj odzove in ugovor poda tudi sam upnik. V primeru, da se upnik ne odzove, se šteje, da se z vsemi navedbami strinja.

Sklep o izvršbi vsebuje podatke o tem, kdo je naš upnik, za kakšne vrste dolga gre, kdaj je ta nastopil, kakšna je višina dolga ter ostale podrobnosti.

Po prejemu sklepa o izvršbi imate dve možnosti – ali dolg v roku 8 dni po prejemu poravnate ali pa se odločite za pritožbo zoper sklep o izvršbi. Pritožbo zoper sklep o izvršbi običajno vložimo takrat, kadar se z vsebino izvršbe ne strinjamo. Je pa res, da je nestrinjanje zakonsko omejeno, saj se mora ugovor nanašati zgolj na ustrezne zakonsko določene razloge.

PRITOŽBA ZOPER SKLEP O IZVRŠBI

Zagotovo si nihče ne želi vpletenosti v izvršbo, a lahko tovrstna situacija doleti prav vsakega od nas. Z izvršbo se srečamo, ko naš upnik prek sodišča terja svoj dolg. V večini primerov gre za neporavnane račune, kot so neplačani davki, prekrški, preživnine in podobno.

Izvršba je torej sodni postopek in kadar je ta upravičena, sodišče upniku izda sklep o izvršbi. Običajno je zahteva upnika poplačilo dolga iz sredstev, ki jih ima dolžnik na svojem računu, blokada računa ali celo rubež premičnin, nepremičnin, vrednostnih papirjev in drugo.

V večini primerov se izvršba zgodi na podlagi verodostojne listine, torej računa, menice ipd., ki jo mora upnik prek portala e-Sodstvo vložiti na centralni oddelek za verodostojno listino.

Upravičeni razlogi za pritožbo so običajno naslednji:

• ko je sodišče, ki je izdalo sklep, nepristojno,
• če listina, ki je bila predlagana, ni izvršilni naslov,
• če odločba še ni izvršljiva,
• če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve,
• kadar je bila izvršba dovoljena na stvareh, ki za to niso upravičene.

Pritožbo zoper odločbo o sklepu se sicer lahko vloži tudi iz drugih razlogov, a je treba ločiti, ali gre za pritožbo zoper sklep verodostojne listine ali pritožbo zoper izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, torej zoper sodbo ali notarski zapis.

Sklep o izvršbi in ugovor zoper sklep o izvršbi

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine se izvede avtomatično. Celoten postopek traja en delovni dan.

Pri sodni izvršbi pa se sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pripravi ročno. Ta postopek traja približno od 7 do 14 dni.

Ali lahko dolžnik poda ugovor zoper sklep o izvršbi?

Da, dolžnik ima pravico vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi. V tem primeru ima upnik pravico podati svoje mnenje kot odgovor na ugovor dolžnika, ki je vložil pritožbo zoper sklep o izvršbi.

Ali lahko kakšna tretja oseba poda ugovor zoper sklep o izvršbi?

Prav tako je možno, da tretja oseba vloži ugovor zoper sklep o izvršbi. V nekaterih primerih lahko tretja oseba vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je prejel dolžnik tretje osebe.

Kdaj je dobro, da se postopek o izvršbi zavaruje?

Postopek o izvršbi je priporočljivo zavarovati v primerih, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V takšnih primerih se postopek nadaljuje kot klasičen pravni postopek, v okviru katerega sodišče obravnava ugovor in sprejme odločitev glede izvršbe.

Kakšni so pogosti razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi?

Pogosti razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi so sledeči:

• zastaranje terjatve,
• poravnana obveznost,
• pomanjkanje pravne podlage,
• nepravilna identiteta dolžnika,
• in drugo.

Ali pritožba zoper sklep o izvršbi zadrži njeno izvršitev?

Ne, vložena pritožba zoper sklep o izvršbi ne zadrži izvršitve postopka. Izvršba se običajno nadaljuje ne glede na vloženo pritožbo. Ugovor zoper sklep o izvršbi ne omogoča izpodbijanja samih izvršilnih naslovov, saj ima ta ugovor zgolj vsebinski pomen glede upravičenosti izvršbe.

Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine

Dolžnik lahko z ugovorom prepreči, da sklep o izvršbi postane pravnomočen. Sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi na podlagi predloga upnika, ne doseže pravnomočnosti, če sta bila ugovor ali pritožba pravočasno vložena.

Vpliv ugovora dolžnika na upnika in izvršbo po sklepu sodišča

Vložitev ugovora s strani dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdanega s strani sodišča, pomeni, da sklep ne postane pravnomočen. To ima za posledico, da upnik s tem sklepom ne more izterjati svojih terjatev iz premoženja dolžnika.

Vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi

Ugovor zoper sklep o izvršbi zahteva jasno obrazložitev in utemeljitev s konkretnimi dejstvi ter relevantnimi dokazi. Izvršilno sodišče ne preverja verodostojnosti navedenih dejstev v ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi. Sodišče zgolj razveljavi sklep o izvršbi in zadevo napoti v obravnavo na pristojno sodišče, ki bo o upnikovi zahtevi odločilo v pravdnem postopku.

Kakšen je časovni rok za ugovor zoper sklep o izvršbi?

Dolžnik ima za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi 8-dnevni časovni rok, slednji pa začne teči naslednji dan po prejemu sklepa o izvršbi. V ta časovni rok niso vključeni zgolj delovniki, temveč tudi sobota in nedelja. Natančen časovni rok za vložitev ugovora zoper sklep je naveden v pravnem pouku sklepa o izvršbi.

Kakšen je sklep o izvršbi, ki ga izda FURS?

FURS (Finančna uprava Republike Slovenije) izda sklep o izvršbi, ko dolžnik ni plačal davka v predpisanem roku. Sklep o izvršbi je izdan v postopku davčne izvršbe, ki ga začne davčni organ.

Kaj lahko FURS naredi s sklepom o izvršbi?

S sklepom o izvršbi se lahko poseže na popolnoma vsako premoženje davčnega dolžnika. Izjema velja za tisto premoženje, ki je izvzeto iz same izvršbe.

Kaj je predmet izvršbe v sklepu o izvršbi?

Predmet izvršbe so dolžnikovi denarni prejemki, premičnine, nepremičnine, vrednostni papirji, denarna sredstva na bankah (vključno s terjatvami) in ostalo.

Ali lahko pravne osebe, ki so gospodarski subjekti (podjetja), zaprosijo za odlog plačila davka?

Podjetje, ki mu grozi izguba prihodkov ali trajnejša nelikvidnost, lahko zaprosi za odlog ali obročno plačilo davkov.

Kako je treba sestaviti pritožbo zoper sklep o izvršbi in na kaj mora biti posameznik še posebej pozoren?

V prvi vrsti je treba biti pozoren na rok oddaje pritožbe, ki je, kot že rečeno, običajno 8 dni od prejema sklepa. Prepozno oddane pritožbe so večinoma zavrnjene brez vsebinske razlage. Treba je torej pridobiti podatke o pritožbenem roku, plačilu upravne ali sodne takse ter o organu, ki vodi primer.

Oblika pritožbe ni strogo določena, a kot je praksa pri tovrstnih uradnih besedilih, je treba v glavi dokumenta navesti svoje ime, priimek ter naslov, pod njim pa naziv in naslov naslovnika. Spodaj se dopiše še kraj in datum ter doda lastnoročni podpis. Dokument naslovimo s »Pritožba zoper sklep o izvršbi«. V nadaljevanju obvezno napišemo številko akta oziroma primera, datum ter izdajatelja, zoper katerega vlagamo pritožbo.

V vsebinskem delu natančno argumentiramo in pojasnimo razlog izpodbijanja oziroma svoje pritožbe, torej navedemo pomanjkljivosti akta, nepravilnosti, pomanjkljivo ali napačno navedena dejstva in podobno. Zaželeno in priporočljivo je tudi, da priložimo dokaze, ki podpirajo razlog našega ugovora in pritožbe.

Vedno se sklicujemo na dejstva in navajamo zgolj tiste podatke, ki jih je moč preveriti. Končni izid pritožbe zoper sklep o izvršbi je odvisen od ustrezne argumentacije in uporabljenega besedišča. Ravno zato je več kot priporočljivo, da takoj ob prejemu sklepa o izvršbi poiščete pomoč odvetnika za pritožbo zoper sklep o izvršbi in tako poskrbite za najboljši možen izid, še posebej, če so v postopek vpleteni višji zneski.