Izplačilo dobička v podjetju družbenikom je podredno, kar pomeni, da se dobiček lahko tudi prenese v drugo leto in se uporabi za razne investicije in podobno. Družbeniki se lahko dogovorijo, da v določenem letu dobička sploh ne bodo izplačali. Izplačilo dobička v podjetju je sorazmerno z višino poslovnih deležev družbenikov, a vendar se lahko ti v družbeni pogodbi tudi drugače dogovorijo. Sklep o delitvi dobička mora vsebovati vse pomembne podatke o družbenikih, višini dobička, deležih posameznega družbenika in ostale elemente.
Kazalo
Pravno podlago za izplačilo dobička v podjetju daje Zakon o gospodarskih družbah.
Točno definicijo dobička in računovodskih postavk, ki so povezane z delitvijo dobička, lahko najdete v osmem poglavju Zakona o gospodarskih družbah. Že na podlagi zakona je glavno bistvo gospodarskih družb ravno pridobivanje dobička. Dobiček je ključen tako za podjetje kot tudi za družbenike, ki si ga ob koncu leta med seboj tudi razdelijo. Izplačilo dobička v podjetju namreč predstavlja premoženjsko pravico družbenika, ki jo prejme ob pridobitvi poslovnega deleža v družbi. Izplačilo dobička v podjetju je možno tudi tretjim osebam.
Pri delitvi dobička med družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo velja, da imajo vsi družbeniki pravico odločati o tem, kako se bo dobiček uporabil. To odločitev sprejmejo na skupščini ali s sprejetjem posebnega sklepa. Poleg tega velja, da imajo vsi družbeniki tudi pravico do dela bilančnega dobička, razen v primeru, ko družbena pogodba določa drugače. Zakon tudi določa, da se dobiček med družbenike deli sorazmerno glede na višino poslovnih deležev, razen če družbena pogodba ne določa drugače. Treba je omeniti, da, čeprav Zakon o gospodarskih družbah vsebuje določena določila, velja, da lahko družbeniki družbeno pogodbo oblikujejo na podlagi svojih želja in dogovorov. V družbeno pogodbo lahko poleg delitve dobička v podjetju družbeniki vključijo tudi druge namene, za katere se lahko uporabi bilančni dobiček.
Ali je možno tudi vmesno izplačilo dobička v podjetju?
V nekaterih primerih se lahko dobiček deli tudi, preden je ugotovljen. Seveda je vmesno izplačilo dobička lastniku v podjetju možno samo takrat, ko se z gotovostjo lahko trdi, da bo podjetje realiziralo dobiček. Poleg tega mora biti čas izplačila dobička razumen, kar pomeni, da ga podjetje ne more izplačati v začetku leta za konec tega istega leta. Če podjetje v tem letu ne realizira dobička, morajo družbeniki izplačane zneske tudi vrniti. Predčasno izplačilo dobička v podjetju je pogojeno z nastankom dobička.
Ali je možno izpodbijati sklep o uporabi bilančnega dobička?
- člen Zakona o gospodarskih družbah določa, da se lahko sklep o uporabi bilančnega dobička tudi izpodbija. Pri izpodbijanju sklepa za družbe z omejeno odgovornostjo se uporabljajo členi zakona, ki se navezujejo na delniške družbe. Sklep se lahko izpodbija v primeru, ko je v nasprotju z zakonom ali dobrimi praksami.
Kako se lahko dobiček v podjetju izplača tretjim osebam?
Če se s sklepom skupščine družbeniki odločijo, se lahko dobiček v podjetju razdeli tudi tretjim osebam. Pod tretje osebe štejemo predvsem delavce, fundacije ali druge pravne osebe. V tem primeru je ustrezna pravna podlaga ključna, saj se delitev dobička tretjim osebam ne more izvesti, če ni ustreznih klavzul.
Kako se dobiček deli v primeru likvidacije družbe?
Če se v družbi, ki gre v likvidacijo, družbeniki odločijo, da bodo vseeno izplačali dobiček, velja, da se takšno izplačilo obravnava kot kapitalski dobiček. Slednje določata Zakon o dohodnini oziroma Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. V primeru normalnega delovanja družbe bi veljalo, da velja izplačilo dobička kot izplačilo dividend, ker pa gre za družbo, ki je v likvidaciji, izplačilo dobička v podjetju štejemo kot kapitalski dobiček. Iz tega naslova so tudi družbeniki v tem primeru drugače obdavčeni.
