Kazalo
Odpoved iz poslovnih razlogov se nanaša na situacijo, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi zaposlenemu zaradi različnih poslovnih razlogov, ki vodijo do potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih v podjetju ali organizaciji.
Kaj je odpoved iz poslovnih razlogov?
Odpoved iz poslovnih razlogov je postopek, s katerim se zaključi delovno razmerje med zaposlenim in delavcem. Poznamo dve vrsti odpovedi, in sicer izredno ter redno odpoved. Razlogi za odpoved so lahko različni, če odpoved da delodajalec, pa morajo biti tudi zakonsko podprti. Odpoved delovnega razmerja mora biti nujno tudi pisno utemeljena. V pisni obrazložitvi mora biti jasno navedeno, za katero obliko odpovedi gre, razlog za odpoved pa mora biti tudi ustrezno utemeljen. V nasprotnem primeru je takšna odpoved neustrezna in lahko pride do sodne obravnave.
V katerih primerih lahko delavec dobi odpoved?
Kot že omenjeno, poznamo redno in izredno odpoved. Poleg tega pa je odpoved lahko tudi utemeljena ali neutemeljena. Če je odpoved utemeljena, to pomeni, da je razlog zanjo zakonsko določen.
Odpoved iz poslovnih razlogov je najpogostejša oblika odpovedi. Gre za redno odpoved delovnega razmerja, ki jo delodajalec da zaradi ekonomskih, organizacijskih ali strukturnih razlogov. Naslednji dan po odpovedi začne teči odpovedni rok, po izteku pa se dokončno prekine pogodba o zaposlitvi. Odpoved iz poslovnih razlogov bomo kasneje tudi podrobneje opisali.
Drugi možni razlog za odpoved se nanaša na nedoseganje pričakovanih rezultatov. V praksi to pomeni, da je delodajalec delavcu dal odpoved, ker ni pravočasno hodil v službo, ker je delo opravljal nestrokovno in nekakovostno ali ker ni izpolnjeval svojih delovnih obveznosti. Za vse omenjene razloge morajo biti na voljo tudi dokazi in ustrezna argumentacija, saj drugače odpoved ni veljavna.
Tretji razlog za odpoved je kršenje pogodbene obveznosti oziroma krivdni razlog. V praksi to pomeni, da je delavec huje kršil določilo iz pogodbe o zaposlitvi ali akt, ki ga je sprejel delodajalec. V teh primerih pogosto pride tudi do sodne obravnave. Lahko gre za več ponavljajočih se lažjih kršitev ali pa za eno hujšo kršitev.
Zadnji razlog za odpoved iz delovnega razmerja je odpoved zaradi nezmožnosti opravljanja dela. Če se je delavec huje poškodoval in mu je poškodba pustila trajne posledice, svojega dela morda več ni zmožen opravljati kot običajno. V praksi gre najpogosteje za odpoved zaradi invalidnosti delavca. Seveda mora ta pridobiti tudi ustrezno denarno nadomestilo, ki se odraža v obliki invalidnine. Ob tem je treba omeniti, da takšna odpoved ni možna, če delavec le začasno ne more opravljati delovnih obveznosti. Če gre torej za bolniško, to ni dovolj dober razlog za odpoved delovnega razmerja. V primeru začasne odsotnosti z delovnega mesta je delavec upravičen do ugodnosti, ki so določene v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ter do nadomestila plače.
Kako je definirana odpoved iz poslovnih razlogov?
Odpoved iz poslovnih razlogov je odpoved, ki jo delodajalec da zaradi določenih sprememb v organizaciji, zaradi katerih delavec več ni potreben. Odpoved iz poslovnih razlogov narekuje, da se lahko pogodba o zaposlitvi odpove le v celoti in mora biti izražena v pisni obliki. Bistveno je, da delodajalec jasno utemelji, zakaj se je odločil za odpoved iz poslovnih razlogov, delavcu pa mora jasno navesti vse pravice, ki izhajajo iz naslova pravnega varstva ter zavarovanja za primer brezposelnosti. Napačno obvestilo o pravnem varstvu ne sme biti v škodo delavca. Omeniti je treba tudi, da je pri odpovedi iz poslovnih razlogov dokazno breme na strani delodajalca, kar pomeni, da mora ta ustrezno dokazati, da delavec v organizaciji ni več potreben.
Delodajalec mora delavcu odpoved iz poslovnih razlogov poslati v obliki priporočene pošiljke s povratnico na naslov prebivališča, ki je določeno v pogodbi o zaposlitvi. Vročitev odpovedi je opravljena, ko je pošiljka s strani delavca prevzeta oziroma najkasneje v roku osmih dni od prvega poskusa vročitve.
Če je delavec tujec in nima stalnega oziroma začasnega prebivališča, prijavljenega v RS, mora delodajalec odpoved iz poslovnih razlogov dati na oglasno mesto, ki je delavcu dostopno. Ta mora biti v zaprti ovojnici na sedežu delodajalca.
Na kaj mora biti delodajalec pozoren pri odpovedi iz poslovnih razlogov?
Če delodajalec da odpoved iz poslovnih razlogov, mora pri tem paziti, da delavec ne uživa kakršnekoli oblike posebnega varstva in da ne sodi v zaščiteno kategorijo delavcev, ki jo opredeljuje ZDR-1 v členih od 112 do 117. Odpoved iz poslovnih razlogov se v tem primeru lahko da v odvisnosti od kategorije varstva, v kateri je delavec.
Kakšen je odpovedni rok, če je dana odpoved iz poslovnih razlogov?
- člen ZDR-1 določa minimalne odpovedne roke, ki veljajo za odpoved iz poslovnih razlogov. Na podlagi zakona to pomeni, da je odpovedni rok dolg 15 dni, če je delavec zaposlen do enega leta.
- Če je zaposlen od enega do dveh let, je odpovedni rok 30 dni, nad dve leti pa odpovedni rok narašča skladno z leti zaposlitve. Za vsako dodatno leto zaposlitve se odpovedni rok podaljša za dva dni. Maksimalna doba odpovednega roka je 60 dni.
V primeru, ko je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, velja odpovedni rok 80 dni, če s kolektivno pogodbo ni določeno drugače, a ta ne sme biti krajši od 60 dni. Omeniti je treba, da se za skupno delovno dobo šteje tudi zaposlitev pri pravnih prednikih delodajalca.
Kdaj začne teči odpovedni rok?
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po tem, ko je bila vročena odpoved iz poslovnih razlogov. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita tudi o denarnem povračilu, ki služi namesto dela v celotnem odpovednem roku. Takšna oblika dogovora mora biti nujno sklenjena v pisni obliki in podpisana z obeh strani.
Ali ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela?
Delavec lahko v času odpovednega roka zaradi iskanja zaposlitve tudi izostane z delovnega mesta za najmanj dve uri na teden, pri tem pa ima pravico do nadomestila plače. Če gre za odpoved iz poslovnih razlogov, lahko delavec koristi en dan na teden (v času odpovednega roka) za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. Delodajalec mora skladno z zakonom izplačati nadomestilo plače za čas odsotnosti v višini 70 % osnove.
Če delavec v obdobju zadnjih treh mesecev ni delal in je v celotnem času prejemal nadomestilo plače, velja, da je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.
Ali je delodajalec dolžan izplačati tudi odpravnino?
Delodajalec, ki se je odločil, da bo delavcu dal odpoved iz poslovnih razlogov, mora delavcu izplačati tudi odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejemal delavec v zadnjih treh mesecih dela, preden je dobil odpoved iz poslovnih razlogov.
Kakšna odpravnina pripada delavcu?
Če je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto, prejme odpravnino v višini petine navedene osnove za vsako leto dela. Če je pri njem zaposlen 10–20 let, prejme četrtino navedene osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Če je zaposlen več kot 20 let, pa prejme eno tretjino osnove, pomnožene s številom let dela pri tem delodajalcu.
Višina odpravnine ne sme biti višja od 10-kratnika navedene osnove, razen če kolektivna pogodba ne določa drugače. V primeru odpovedi iz poslovnih razlogov mora delodajalec delavcu izplačati odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Kaj pa v primeru, ko delodajalec takoj po odpovedi iz poslovnih razlogov delavcu ponovno ponudi zaposlitev?
Če delodajalec najprej poda odpoved iz poslovnih razlogov in nato delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, to štejemo kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Če se delavec s ponovno ponudbo s strani delodajalca strinja, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, in sicer v roku 15 dni od prejema ponudbe. V primeru podpisa nove pogodbe o zaposlitvi z istim delodajalcem delavec več nima pravice do odpravnine, ostane pa mu pravica do pravnega varstva pred pristojnim sodiščem kot v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Kaj pa, če je bila odpoved iz poslovnih razlogov podana na nezakonit način?
Če je bila odpoved iz poslovnih razlogov dana na nezakonit način, velja, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem. Priporočamo, da najamete dobrega odvetnika za delovno pravo, ki bo pravilno pravno uredil zadevo.
Če se delavec odloči, da ponudbe s strani delodajalca ne bo sprejel, ne more prejeti odpravnine. Ponudba s strani delodajalca mora biti seveda primerljiva s prvotno ponudbo, kar pomeni, da delodajalec delavcu ponudi ustrezno zaposlitev. Ustrezna zaposlitev je definirana kot zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje prejšnjega dela, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Poleg tega kraj opravljanja dela ne sme biti več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevozom ali z organiziranim prevozom s strani delodajalca.
Če se delavec odloči, da bo sprejel neustrezno novo zaposlitev, lahko prejme sorazmerni del odpravnine v višini, dogovorjeni z delodajalcem. Če se delodajalec odloči, da po odpovedi delavcu ne bo ponudil nove zaposlitve, mora ob začetku odpovednega roka zavod za zaposlovanje obvestiti o odpovedi iz poslovnih razlogov.
